»S projektom naj bi podjetje na Slovaškem vzpostavilo močno agentsko mrežo in s pomočjo sledenja kreiralo preboj v izvozu,« je SPIRIT Slovenija utemeljil dodelitev 99.750 evrov Koščku. Z dejanskimi učinki končanega projekta se agencija ni ukvarjala, lahko pa jih razberemo iz evidenc Ajpesa.
133.000 evrov naj bi Košček med 1. majem 2022 in 1. majem 2023 namenil za promocijo svoje blagovne znamke na Slovaškem. Če sodimo po prihodkih od prodaje v letu 2023 (820.187,05 evra), ki so nižji kot v letu 2022 (851.650,30 evra), Ribničanom naskok na slovaški trg in snubljenje slovaških in svetovnih korporacij ni uspelo.
Še več, denar iz Spiritovega razpisa na račun podjetja ni kapnil že leta 2022, temveč šele v letu 2023. Brez teh sto tisoč evrov bi podjetje lani zelo verjetno imelo izgubo, tako pa je lahko izkazalo 78.290,13 evra čistega dobička.
Če bi agenciji Spirit Slovenija res šlo za spodbujanje podjetništva in razvoj podjetij, ki jih podpirajo z nepovratnimi sredstvi, bi bolj budno spremljala, kaj se dogaja z njenim denarjem. V tem primeru sta tako SPIRIT Slovenija kot Košček padla na preizkusu transparentnosti.
Podjetje je morda sto tisočakov dobilo po pravilih razpisa, a je zastavljen tako, da SPIRIT ne preverja podatkov v poročilu, ki ga mora po zaključku projekta agenciji poslati prejemnik nepovratnih sredstev. Dovolj je, da ta spiše poročilo o tem in izda nekaj računov in faktur, in za SPIRIT je zgodba končana, ko pa začnemo novinarji postavljati vprašanja, nenadoma vse postane poslovna skrivnost.
Računsko sodišče se je v preteklosti že lotilo delovanja Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija) – v reviziji poslovanja za leto 2014 je sodišče agenciji izreklo mnenje s pridržkom.
Agencija je bila po mnenju računskega sodišča pri izvajanju nalog spodbujanja podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma v letu 2014 delno uspešna: med drugim ni dovolj jasno določila aktivnosti za dosego ciljev oziroma načina merjenja doseganja ciljev tako pri celoviti promociji podjetništva in inovativnosti kot na področju spodbujanja internacionalizacije in tujih neposrednih investicij.
Opisani primer podjetja Košček, pravzaprav celoten razpis za showroome, zdaj kar kliče po ponovnem posredovanju računskega sodišča in reviziji upravičenosti dodelitve nepovratnih sredstev.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
