Peter Kos, pooblaščeni odvetnik princa Aleksandra, je namreč v ponedeljek dejal: "Stranki sem danes poslal sodbo in za zdaj še nimam njenega stališča, verjetno pa bomo uporabili izredna pravna sredstva, to je revizijo postopka na vrhovnem sodišču," je povedal.
Z državnega pravobranilstva, kjer so sodbo prejeli 28. marca, so v ponedeljek za Delo povedali, da so takšno odločitev pričakovali.
"Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi 29. februarja pričakovano odločilo, da se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in da se potrdi sodba prvostopenjskega sodišča. Sodba prvostopenjskega sodišča, v kateri je sodišče sledilo argumentom državnega pravobranilstva in vse tožbene zahtevke tožeče stranke v celoti zavrnilo, je tako postala pravnomočna," so povedali na pravobranilstvu in dodali, da je tožeča stranka dolžna plačati pravdne stroške toženi stranki, to je državi, v višini 3592,50 evra.
Sodišče v Kranju je maja lani zavrnilo vse tožbene zahtevke, ki jih je proti Republiki Sloveniji vložil princ Aleksander Pavel Karađorđević, sin kneza Pavla, regenta Jugoslavije. Karađorđević je vložil zahtevek zaradi ugotovitve lastninske pravice na približno polovici parcel na posestvu Brdo, podrejeno pa je zahteval plačilo odškodnine.
Na podlagi kupo-prodajnih pogodb iz tistega časa je Aleksander dokazoval, da je upravičen do parcel, ki jih je knez Pavel kupil med letoma 1936 in 1939 in za katere je lastništvo vpisal v zemljiško knjigo. Posestvo je bilo po drugi svetovni vojni Karađorđevićem odvzeto in nacionalizirano.
Vrednost spornega predmeta je bila ocenjena na 260.000 evrov in se doslej ni spreminjala. Kranjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da knez Pavel kupoprodajnih pogodb za zemljišča na Brdu ni sklenil z državo, ampak s fizičnimi osebami, zato tudi ni upravičen od države terjati odškodnine.
Princesa Jelisaveta, hči kneza Pavla, pa lastninskopravnega zahtevka za drugo polovico posestva po podatkih državnega pravobranilstva ni vložila in ne čaka na razplet.