Ustavno sodišče, ki informacij Dela ni ne potrdilo ne zanikalo, naj bi odločilo, da je 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize v neskladju z ustavo.
Člen določa, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 naprej. Zakon je začel veljati oktobra 2009.
Ustavno sodišče je danes sporočilo, da bo odločitev v tej zadevi ustno razglasilo v torek.
Če bi ustavno sodišče zakon razglasilo za neustavnega, bi to pomenilo, da mora država neupravičeno odmerjeni davek zavezancu vrniti skupaj z obrestmi. Obdavčitev bi bila neustavna za tiste, ki so obdavčeni dohodek prejeli izplačan pred uveljavitvijo zakona, za druge pa ne, piše Delo.
Zakon je bil sprejet po tem, ko je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Kramar s položaja odšel z milijonom evrov nagrade. Zakon je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah denimo v višini nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov.
Bo morala država Marjanu Kramarju vrniti del milijonske nagrade?
Ustavno sodišče naj bi odločilo, da del zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov ni v skladu z ustavo, poroča današnji časnik Delo. Tako bi morala država zavezancem, med njimi nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju, del teh dohodkov vrniti. Ustavno sodišče bo odločitev javno razglasilo v torek.