Sodili mu bodo v Novem mestu; pravnik Jurij Toplak je prepričan, da Kanglerju mariborska sodišča ne smejo več soditi.

Kanglerja tožilstvo bremeni sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Očitajo mu, da je kot župan izkoristil svoj vpliv na direktorico medobčinskega stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman, da je leta 2009 zaposlila podžupanjo Astrid Bah in da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij. Zaradi tega je bil Kangler že obsojen na sedem mesecev pogojne kazni, a je zadeva padla na vrhovnem sodišču.

V ponovljenem sojenju je na predobravnavnem naroku na mariborskem okrajnem sodišču Kangler podal predlog za prenos pristojnosti na drugo okrajno sodišče izven pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru. Vztrajal je namreč, da so se v postopkih proti njemu zgodile številne postopkovne kršitve in da mu pred Višjim sodiščem v Mariboru ter pred okrajnimi sodišči z njegovega območja ne bo zagotovljeno pošteno sojenje. To je utemeljeval tudi s tem, da so vsi postopki zoper njega na sodiščih izven Maribora odločeni v njegov prid, le na sodiščih v Mariboru ni bil uspešen, je pa uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Vrhovno sodišče je v senatu, ki ga je vodil Branko Masleša, sestavljali pa sta ga še sodnici Barbara Zobec in Kristina Ožbolt, ugotovilo, da je podan tehten razlog za prenos pristojnosti in za odločanje o kazenski zadevi določilo Okrajno sodišče v Novem mestu, ki spada pod Višje sodišče v Ljubljani.

V obrazložitvi so pojasnili, da se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja. Pri tem pa so dodali, da je "pomemben element pravice do nepristranskega sojenja med drugim zahteva, da se mora nepristranskost odražati navzven". Iz omenjene pravice torej izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti.

Vrhovni sodniki so sicer navedli, da iz sodne prakse izhaja tudi, da Kanglerjevo "nezadovoljstvo s preteklim odločanjem" v kazenskem postopku zoper njega samo po sebi ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos pristojnosti. "Vendar pa obravnavana zadeva bistveno odstopa od primerljivih zadev iz dosedanje sodne prakse, hkrati pa so v konkretnem primeru podane druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na zaupanje, ki ga mora z vidika videza nepristranskosti uživati sodišče pri obdolžencu in povprečno razumni javnosti".

Ob tem je senat med okoliščinami tudi navedel, da je pred sodišči v Mariboru potekalo več postopkov, ki so bili povezani s Kanglerjevo župansko funkcijo, postopki pa so bili deležni velike pozornosti javnosti. Prav tako senat ni mogel mimo dejstva, da se je večina postopkov zoper Kanglerja končala z zavrnilnimi ali oprostilnimi sodbami, ter da je v obsodilnih uspel šele z izrednim pravnim sredstvom.

Senat sicer opozarja, da je v omenjeni zadevi postopek šele pred sodiščem prve stopnje, zato ni mogoče že vnaprej dvomiti v nepristransko odločanje pred sodiščem druge stopnje. Je pa v tej fazi po njegovih navedbah relevanten videz nepristranskosti Višjega sodišča v Mariboru, ki je enkrat že odločalo o pritožbi na prvostopenjsko sodbo v tem postopku in pri tem "večkrat zavzelo za obdolženca neugodna stališča". Hkrati se je večina v pritožbi uveljavljanih kršitev pozneje izkazala kot utemeljena. "Glede na obdolženčevo dojemanje sodišč s sedežem v Mariboru, bi tudi takšna neutemeljena zavrnitev pritožbenih očitkov z njegovega vidika lahko zbujala določeno mero dvoma v videz nepristranskosti odločanja pred mariborskim višjim sodiščem," piše senat.

Ustavni pravnik Jurij Toplak je ob tem za STA opozoril, da je vrhovno sodišče preneslo le ta postopek, saj je Kangler predlagal prenos pristojnosti zaenkrat le v eni zadevi. "A ker vse, kar velja v tem postopku, velja tudi v ostalih Kanglerjevih zadevah, ni dvoma, da mu mariborska sodišča ne bodo mogla več soditi tudi v vseh ostalih odprtih zadevah," je prepričan Toplak.