Smerkoljeva ni "niti v mislih naredila česa slabega, kaj šele v dejanjih"
15. nov. 2014 6:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017


Odbor DZ za gospodarstvo je predstavitev kandidatke za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenke Smerkolj včeraj ocenil kot ustrezno. Tako je menilo deset poslancev, proti pa so bili štirje. Ključni cilj v naslednjem letu bo priprava strategije razvoja Slovenije, je napovedala Smerkoljeva.
Smerkoljeva meni, da mora služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prispevati k uravnoteženemu, progresivnemu in trajnostnemu razvoju Slovenije, s čimer deli vizijo svoje predhodnice na položaju Violete Bulc, zdaj evropske komisarke za promet.
Med cilji, ki si jih je zastavila, je izpostavila razvoj, koriščenje sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013 in nove perspektive 2014-2020, vzpostavitev vladne projektne pisarne za devet strateških projektov ter dvig zadovoljstva zaposlenih.
Ključni cilj v naslednjem letu bo priprava strategije razvoja Slovenije, ki brez nje po oceni Smerkoljeve ne more normalno delovati. Vedeti moramo, kam gremo in katere projekte želimo, je dejala kandidatka in ocenila, da smo trenutno "kot kokoš brez glave". Prepričana je, da lahko to strategijo pripravimo v naslednjem letu.
Nekoliko bolj se mudi s pripravo strategije pametne specializacije, ki je del operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014-2020, v Bruselj pa naj bi jo poslali do konca marca prihodnje leto. "To pomeni, da jo moramo zaključiti praktično v naslednjih dveh mesecih," je dejala. Ta dokument že obstaja, ga bo pa po njenem mnenju treba še nadgraditi.
Glede koriščenja sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive, ki se je formalno iztekla leta 2013, a je možno sredstva porabiti do konca leta 2015, je dejala, da bo to naslednje leto velik izziv, saj bodo prihodnje leto pogostejše tudi inšpekcije Evropske komisije.
V okviru nove finančne perspektive je Smerkoljeva med cilji naštela potrditev operativnega programa s strani Evropske komisije. Vlada ga je potrdila v četrtek, Smerkoljeva pa je prepričana, da predstavlja dobro osnova za prihodnost. Zdaj se bo treba usmeriti v pripravo izvedbenih dokumentov, je povedala.
Napovedala je tudi oblikovanje modela črpanja sredstev in mešanja finančnih instrumentov. Če želimo povečati obseg in možnosti financiranja projektov ter omogočiti, da proračun ne bo tako obremenjen, je treba dati po njenem mnenju prednost tistim projektom, ki so sposobni dobiti tudi del zasebnih sredstev. Sama sicer meni, da se vsak dober projekt da sfinancirati. "Projekte, ki so dobri, se da spraviti kamor koli," je dejala.
Poslanci so v razpravi ocenili, da prevzema Smerkoljeva zelo pomemben resor, da bo potrebovala veliko energije in da je treba ceniti njen pogum. Ker prihaja iz bančništva, iz Nove Ljubljanske banke, je poslanca ZL Franca Trčka zanimalo tudi, ali ima "rep iz banke". Sama meni, da ga nima, a se zaveda, da še ni bilo ministra, ki mu ne bi česa našli. "Pustimo se presenetiti, verjamem pa, da nisem niti v mislih naredila česa slabega, kaj šele v dejanjih," je povedala.
Matjaž Nemec (SD) in Andreja Potočnik (SMC) sta jo pohvalila, da se zelo hitro uči, da je vsak dan bolj suverena in da ima zelo dobre pogajalske sposobnosti. Potočnikovi je bilo ob odhodu Bulčeve v Bruselj žal za Slovenijo, zdaj pa je pomirjena, "ker jo bo nadomestila ravno tako izjemna oseba".
Jožef Horvat (NSi) je Smerkoljevo opozoril tudi na to, da bo potrebovala močno podporo vlade. "Če kaj potrebujemo, potem ta država potrebuje razvoj," je dejal in kandidatko pozval, naj se zavzema tudi za skladnejši regionalni razvoj. Zagotovila mu je, da bo podpirala uravnotežen regionalni razvoj, je pa hkrati opozorila, da je to področje v krovni pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Poslanca SDS Marka Pogačnika je zanimalo, kaj bo storila za boljše črpanje kohezijskih sredstev na področju okolja. Strinjala se je, da je področje okolja v Sloveniji kritično, ministrstvo za okolje in prostor pa kadrovsko podhranjeno. O tem se že pogovarjajo na ravni vlade. "Mi bomo z naše strani pomagali, kolikor se da pomagati, je pa ta problematika bistveno večja, kot je lahko rešljiva samo z okoljskimi sredstvi," je dejala.
Vprašanje je naneslo tudi na privatizacijo. "Za 15 podjetij (s seznama za privatizacijo) poti nazaj ni, za naprej pa je treba vsako zgodbo pogledati od primera do primera," je dejala. Tujih vlaganj se ne boji, meni pa, da dobrih podjetij, ki imajo trge in dobro vodstvo, ne rabimo prodajati. Zaveze, ki jih je Slovenija sprejela, bo morala izpeljati, za naprej pa zagovarja premišljeno privatizacijo.