Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel se je z vrha stranke CDU poslovila po 18 letih (vodila jo je od 2000 do 2018), nemško vlado pa je vodila 16 let (od 2005 do 2021), prva štiri leta je bila v opoziciji. Njen predhodnik Helmut Kohl je CDU vodil 25 let (od 1973 do 1998), kancler pa je bil 16 let (od 1982 do 1998). Britanska »železna lady« Margaret Thatcher je konservativno stranko vodila 15 let (od 1975 do 1990), vlado pa enajst let (od 1979 do 1990), ko so jo s položajev zrušili kar v stranki sami.
Večkrat Janšo primerjajo z italijanskim »večnim« politikom Silviom Berlusconijem, a tudi tega je za eno leto presegel. Berlusconi je svojo stranko Naprej, Italija ustanovil leta 1994 in jo od takrat dalje vodi, predsednik vlade je bil prav tako trikrat, toda skupno devet let: od 1994 do 1995, od 2001 do 2006 in od 2008 do 2011.
Tudi madžarski premier Viktor Orban je manj časa predsednik stranke, čeprav jo je prevzel mesec prej: prvič se je na čelo Fidesza povzpel aprila 1993, vendar je od 2000 do maja 2003 ni vodil, nato pa jo je spet prevzel. Tako za tri leta zaostaja za Janšo. Predsednik vlade je bil prvič od 1998 do 2002, od 2012 dalje pa je spet na oblasti.
Dlje kot Janša je med bolj znanimi evropskimi politiki svojo stranko vodil šef (skrajno desne opozicijske) Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen, in sicer od leta 1972 do 2011, ko jo je po 39 letih prepustil hčerki Marine Le Pen, ki se zelo dobro razume tako z Orbanom kot z Janšo.
Janšev dolgotrajni mandat včasih tudi primerjajo z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, ki je na oblasti od leta 1994, vendar on ne vodi nobene stranke, čeprav ima kar precej marionetnih strank, ki ga podpirajo. Podobno tudi ruski predsednik Vladimir Putin uradno nima stranke in na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat, njegovo Združeno Rusijo pa vodi Dmitrij Medvedjev.
Bo pa zato Janša kmalu dohitel zloglasnega diktatorja Stalina, ki je Komunistični partiji Sovjetske zveze vladal od 1922 do smrti 1953. Kmalu bo lahko tudi dosegel Maa Cetunga, ki je KP Kitajske vodil od 1943 do smrti 1976, skupno torej 33 let. Sedanji kitajski predsednik Xi Jinping je njen generalni sekretar od leta 2012.
Če bo Janša hotel doseči Tita, bo moral biti na čelu SDS vsaj do leta 2034. Josip Broz Tito je Komunistično partijo Jugoslavije prevzel leta 1939 in jo leta 1952 preimenoval v Zvezo komunistov Jugoslavije, ki jo je vodil do smrti 1980, skupno torej 41 let. Dlje je bil na položaju tudi španski diktator Francisco Bahamonde Franco, ki je svojo stranko Falango španskih tradicionalistov in hunto ofenzivnih nacionalnih sindikalistov vodil od 1937 do smrti 1975.
Dlje je bil na oblasti tudi albanski diktator Enver Hoxha, ki je svojo komunistično partijo prevzel leta 1941 in jo vodil do smrti 1985, skupno 44 let. Severnokorejski diktator Kim Il Sung je vodil svojo Delavsko stranko od leta 1949 do smrti 1994, torej 45 let. Njegov vnuk Kim Jong Un pa jo vodi od 2012 dalje, podobno kot jo njegov kitajski varuh Xi Jinping.
V Afriki je še vedno na oblasti 90-letni predsednik Kameruna Paul Biya, ki je na tem položaju vse od leta 1982, torej 41 let, prav toliko časa vodi tudi stranko Kamerunsko ljudsko demokratično gibanje, pred tem je bil od leta 1975 predsednik vlade. Vendar pa ne spada med klasične afriške diktatorje, saj v državi vsaj uradno deluje tudi njegova opozicija. V Sloveniji je vodja stranka dlje kot Janša le še Zmago Jelinčič, ki je SNS ustanovil leta 1991.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
