Slovenija letos prijela že 379 tihotapcev migrantov, med njimi tudi 37 slovenskih državljanov

Na včerajšnji skupni novinarski konferenci v Kopru so predstavniki naštetih policij predstavili nekaj podrobnosti mednarodne preiskave ter statistike dogajanja na področju migracij. Slovenska policija zaznava povečano število kriminalnih družb, ki delujejo na področju tihotapljenja migrantov, je povedal vodja oddelka za kriminalne združbe na Generalni policijski upravi Uroš Lavrič.

Policije več držav so v predstavljenem primeru združile moči tudi na podlagi divjega zasledovanja Slovenca, ki je v najetem avtomobilu prevažal tri Iračane, in so ga italijanski mejni policisti prijeli v centru Trsta. Kot je povedal vodja koprskih kriminalistov Dejan Jurič, je v kriminalni združbi sodelovalo najmanj 10 oseb, vodil pa jo je 28-letni Slovenec doma z območja Pirana.

Kot je povedal Jurič, so v preiskavi zbrali dovolj dokazov o opravljenih nezakonitih prehodih za najmanj 150 pribežnikov iz Sirije, Iraka, Irana, Eritreje in Afganistana. Spisali so ovadbo za 24 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje, eno kaznivo dejanje s področja drog in eno kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem, sedem osumljenih je v priporu.

Migranti so mejo najpogosteje prečkali na območju doline Dragonje, Jelšan in Babnega polja. Tihotapci so jim za "komplet opravljeno pot" iz Srbije do Italije računali do 1500 do 3000 evrov na osebo. Ob uspešno opravljenem poslu bi kriminalna združba lahko zaslužila do 450.000 evrov, je še naštel Jurič.

Za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje je po slovenski zakonodaji zagrožena kazen do osem let zapora. Za kazniva dejanja s področja drog od enega do 10 let, za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem pa od šest mesecev do pet let, je še naštel Jurič.

Lavrič je izpostavil "brezkompromisno ravnanje tihotapcev" v zadnjem času. Ti po njegovih navedbah v postopkih s policijo z nevarno vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola ali pretiranim številom migrantov v vozilih spravljajo v nevarnost migrante. Samo v zadnjem mesecu so zabeležili šest primerov večjih prevozov migrantov, ko je prevoznik prevažal od 24 do 38 tujcev.

Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, ki so jih letos obravnavali slovenski policisti, se glede na enako obdobje lani povečalo za 71 odstotkov (letos 365, lani 213). Za kar 582 odstotkov se je povečalo število tovrstnih kaznivih dejanj, opravljenih v okviru kriminalne združbe. Za 59 odstotkov pa se je povečalo število primerov tihotapljenja zaradi premoženjske koristi (s 132 na 210).

Kot je povedal Lavrič, je slovenska policija v celotnem lanskem letu obravnavala 153 primerov, v katerih so prijeli 218 oseb, ki so čez mejo nezakonito vozile ljudi. Do 18. oktobra letos pa so obravnavali že 260 (v enakem obdobju lani 112) takih primerov, kar pomeni 132-odstotni porast.

Do včerajšnjega dne je slovenska policija obravnavala 264 primerov, v katerih so prijeli 379 oseb, ki so čez mejo nezakonito vozile ljudi, od tega 342 tujcev ter 37 slovenskih državljanov. Ti so skupno prevažali 2246 migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo. 312 tihotapcev je pristalo v priporu.

Predstavnik mejne policije Bosne in Hercegovine Svevlad Hoffmann je izpostavil pomen meddržavnega sodelovanja na področju nezakonitega prevažanja migrantov čez mejo. Kot je navedel, je bila kriminalna skupina dobro uigrana, iz BiH čez mejo pa so po njihovih ocenah prepeljali okoli 350 migrantov. Izrazil je upanje, da bo EU prepoznala njihov napor in kadrovsko, materialno in tehnično bosanski policiji pomagala, da bo primerljivo opremljena kot mejne policije držav na zahodu.

Gabor Stankovič iz Europolovega Evropskega centra za boj proti nedovoljenim migracijam je poudaril, da je za EU zahodna balkanska migracijska pot še vedno najbolj "vroč krompir". "Migracije niso težava ene države, ampak celotne EU, ki se je morajo lotiti skupaj," je poudaril in dodal, da je BiH pod velikim migrantskim pritiskom. Vsaj polovica tihotapskih primerov, prijavljenih Europolu, je iz regije Zahodnega Balkana, najbolj obremenjene države pa so BiH, Hrvaška in Slovenija, je še navedel.