Karavana migrantov, ki prihajajo večinoma iz Hondurasa, je v petek prebila vrsto policijskih barikad na meji med Gvatemalo in Mehiko in dosegla skrajni konec mostu čez reko Suchiate oz. zadnjo ograjo na meji z Mehiko. Tam so začeli s kamenjem in drugimi predmeti obmetavati mehiško posebno policijsko enoto za izgrede, ta pa je odgovorila s solzivcem in gumijastimi naboji.
Poškodovanih je bilo več migrantov, pripadnikov zvezne policije in novinarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Mehiške oblasti vztrajajo, da morajo migranti brez osebnih dokumentov najprej vložiti prošnjo za azil, da lahko nato vstopijo v državo. Manjše skupine migrantov so postopoma že začeli spuščati čez mejo, prednost pa imajo ženske in otroci, ki so nato s tovornjaki prepeljani v zavetišča.
Mehiški predsednik Enrique Pena Nieto je dejal, da so na meji "razmere brez primere". "Nasilen vstop v državo ne ogroža le naše suverenosti, temveč v nevarnost postavlja tudi migrante same," je dejal v izjavi, objavljeni na družbenih omrežjih. Ob tem je zagotovil podporo migrantom, ki vstopijo v državo in spoštujejo zakone.
Migranti iz Hondurasa želijo prek Gvatemale in Mehike doseči ZDA. Iz domovine bežijo predvsem pred lakoto in vplivnimi uličnimi tolpami, ki svoj vpliv v državi krepijo z okrutnimi zločini. Honduras velja za eno najbolj nevarnih držav na svetu.
Razmere v Hondurasu sicer ameriškega predsednika Donalda Trumpa ne ganejo, saj že od začetka minulega tedna jezno tvita proti karavani migrantov, ki se poskušajo prebiti do ZDA. Od držav Srednje Amerike je zahteval, naj val beguncev ustavijo.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je nato v petek begunski val označil za "izziv ameriške suverenosti" in ocenil, da morajo ZDA spremeniti zakonodajo o priseljevanju.
Mehiški zunanji minister Luis Videgaray mu je odgovoril, da Mehika ne bo popuščala pod pritiski in zapirala ljudi, temveč bo spoštovala človekove pravice. Kljub temu je Mehika na meji z Gvatemalo namestila močne policijske enote.