Slovenija glede sladkorne bolezni na šestem mestu med 30 evropskimi državami

Oskrba sladkorne bolezni v Evropi napreduje, kaže vseevropska primerjava njenega preprečevanja in zdravljenja, ki jo je objavila raziskovalna organizacija Health Consumer Powerhouse (HCP) s sedežem na Švedskem. Evropski indeks sladkorne bolezni so prvič naredili leta 2008. Pri letošnjem so uporabili 28 kazalnikov s področja preventive, odkrivanja bolnikov, razpona in dosega storitev, dostopa do zdravljenja in oskrbe, rezultatov in doseganja ciljev.

Najvišji rezultat je dosegla Švedska, ki je dobila 936 od 1000 možnih točk. Sledijo ji Nizozemska (922), Danska (863), Velika Britanija (812) in Švica (799). Slovenija je s 778 točkami na šestem mestu med 28 državami EU ter Norveško in Švico.

Slovenija je edina od srednje in vzhodnoevropskih držav, ki se je na indeksu sladkorne bolezni uvrstila med prvo deseterico, in to kljub neugodnim dejavnikom življenjskega sloga, naraščanju števila ljudi s prekomerno telesno težo in težavami z visokim krvnim tlakom. Ti izzivi zahtevajo oblikovanje najboljše prakse na področju preprečevanja in zdravljenja, vendar Slovenija nima nacionalnega registra sladkorne bolezni, temveč le lokalne zbirke podatkov.

V primerjavi z večino srednjedohodkovnih evropskih držav Slovenija dejavno uporablja opremo za spodbujanje vodenja bolezni, na primer testne trakove za meritev krvnega sladkorja in uravnavanje inzulina ter stalno merjenje krvnega sladkorja. Več bi lahko uporabljali inzulinske črpalke. Letne kontrole za spremljanje zapletov sladkorne bolezni so enako dobre kot v državah, ki so povsem pri vrhu. Izobraževanje bolnikov poteka, a je zelo odvisno od tega, kje so bolniki zdravljeni. Metformin, zdravilo prve izbire za zdravljenje sladkorne bolezni, zdravniki po vsem sodeč predpisujejo premalo, je med drugim navedla predstavnica HCP Beatriz Cebolla.

Priporočila Evropskega indeksa sladkorne bolezni za Slovenijo so: vzpostavitev nacionalnega registra sladkornih bolnikov in združitev lokalnih zbirk podatkov; izboljšanje življenjskega sloga s preventivnimi programi; uvedba sistema edukatorjev o sladkorni bolezni in oblikovanje programa za izobraževanje bolnikov; izboljšanje stroškovne učinkovitosti zdravljenja s širšo uporabo metformina.

Epidemija sladkorne bolezni zahteva svoj davek med evropskimi državljani, so poudarili na predstavitvi. Več kot 32 milijonov jih ima ugotovljeno sladkorno bolezen, pri številnih pa ta ostaja neodkrita. Ocenjujejo, da so stroški zdravljenja v Evropi leta 2013 znašali 100 do 150 milijard evrov in da se bodo še povečevali, ob tem pa je vodenje te bolezni v večini držav slabo. Sladkorna bolezen je še vedno med glavnimi razlogi za odpoved ledvic, slepoto, amputacije stopal in nog ter srčne bolezni.

Od leta 2006 je kombinacija bolj zdravega življenjskega sloga, boljšega in širšega izobraževanja bolnikov, boljše usposobljenosti zdravnikov in boljšega dostopa do zdravljenja in pripomočkov v Evropi zmanjšala število smrti zaradi sladkorne bolezni za 10.000 na leto. Toda sčasoma bo število oseb z odkrito sladkorno boleznijo vse večje, zato mora njihova oskrba postati veliko učinkovitejša.