Slovenija si je po navedbah virov blizu Evropske komisije z vzpostavitvijo pregledne slike o razsežnostih težav v bančnem sistemu skozi neodvisne preglede in obremenitvene teste, obsežno sanacijo bank skupaj s prenosom dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), delnim napredkom na področju javnih financ in z dobrimi rezultati na področju prilagoditve gospodarstva vnovič pridobila zaupanje finančnih vlagateljev in tako ni več v neposredni nevarnosti.
Tudi zaradi tega so v Bruslju na podlagi poglobljene analize makroekonomskih neravnovesij v 16 članicah EU presodili, da ta v Sloveniji niso več presežna. Slovenija tako ni več v skupini tistih potencialno najbolj ogroženih držav.
Je pa Slovenija skupaj z Irsko, Španijo in Madžarsko v skupini držav, ki se še vedno soočajo z neravnovesji, ki terjajo odločno ukrepanje in podroben nadzor ter tako še vedno zaslužijo posebno pozornost. Slovenija po navedbah bruseljskih virov zato še naprej kaže bolezenske znake, a je bolezen ozdravljiva.
Slovenija se je iz nevarnega položaja izkopala v dveh letih, kar je glede na vse politične pretrese v državi v zadnjem obdobju po ocenah blizu Evropske komisije dober rezultat.
Slovenija je tako po mnenju virov postopno dokazala, da je svoje težave sposobna rešiti sama, predvsem pa je finančnim trgom s tem, ko se je brez prehudih pretresov vrnila k rasti, dokazala, da obstaja zdravo gospodarsko jedro, ki ji omogoča dolgoročni razvoj.
Država mora zdaj v Bruselj poslati nacionalni reformni program in dopolnjeni program stabilnosti, nato pa bo Evropska komisija na podlagi presoje teh dokumentov najverjetneje maja znova predstavila nabor priporočil za ukrepanje.
Tako kot v preteklih letih je glede na informacije iz Bruslja pričakovati priporočila na področju nadaljnje sanacije bank v obliki poziva k zagotovitvi neodvisnega delovanja DUTB brez vmešavanja politike ter k večjemu sodelovanju in koordinaciji bank pri iskanju rešitev za preostale slabe terjatve. Kot možnost sicer obstajajo tudi dodatni prenosi na DUTB, a bi tu banke spet trčile na zahtevna evropska pravila o državnih pomočeh.
Znova je pričakovati tudi priporočila glede korporativnega upravljanja v obliki dokončne vzpostavitve Slovenskega državnega holdinga, dokončanja strategije upravljanja z državnimi naložbami in potem umika politike iz upravljanja državnih naložb.
Prav tako so stalnica pozivi k izpolnitvi danih zavez na področju privatizacije, pri čemer tudi v Bruslju priznavajo pomen preglednih privatizacijskih postopkov, v katerih se maksimira koristi za državo in gospodarstvo ter išče kakovostne lastnike.
V vsakem primeru pa je pričakovati poziv k ukrepom za tisto najbolj zdravo in prodorno jedro slovenskega gospodarstva, ki se skriva v izvoznikih in malih ter srednjih podjetjih.
Država bi morala tako storiti vse, da bi temu delu gospodarstva zagotovila spodbude v obliki makroekonomske in javnofinančne stabilnosti, ugodnega poslovnega okolja s spremembami v davčni zakonodaji, odpravo administrativnih ovir, pospešitvijo insolvenčnih in sodnih postopkov itd. Pri stroških dela pa se sliši pozive k takšnim rešitvam, ki bodo podjetjem omogočile, da z ustvarjenim denarnim tokom financirajo lasten razvoj.
Prav tako je pričakovati pozive k sprejemu izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu (če ta pred tem ne bo že potrjen v DZ), k vzpostavitvi neodvisnega in vplivnega fiskalnega sveta ter k strukturnim javnofinančnim reformam, npr. na področju financiranja zdravstva.
Tudi uradno je sicer v Bruslju slišati poziv, da politične in javne razprave ne bi smele ogroziti stebrov finančno-gospodarskega sistema, kot je recimo neodvisnost Banke Slovenije. Glede zadnjih razprav o ustreznosti postopkov za sanacijo bank je tako iz Bruslja uradno prišlo sporočilo, da so bili ti potrebni in skladni s pravnim redom EU.
Neuradno je slišati, da drugih rešitev pri vključevanju upnikov, t. i. bail-inu, država glede na velikost državne pomoči bankam ni imela.