Evropska komisija pozdravlja srečanje slovenskega in hrvaškega premierja Mira Cerarja in Andreja Plenkovića 12. julija ter da sta se strani dogovorili, da do takrat ne bo nikakršnih enostranskih dejanj.
Komisija upa, da se bosta premierja dogovorila, kako najbolje uresničiti arbitražno sodbo, ter poudarja, da je pripravljena posredovati ali prispevati k procesu, je v Strasbourgu poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans.
Ko bo proces uresničevanja sodbe stekel, se bo kolegij po njegovih besedah vrnil k temu vprašanju ter razpravljal o tem, kako lahko komisija pomaga k celoviti in pravični uresničitvi sodbe.
Na vprašanje, kako konkretno lahko komisija pomaga najti izhod iz nastalega položaja, ko so stališča obeh strani povsem vsaksebi, torej kako iz te pasti, je Timmermans odgovoril, da "imamo v EU veliko težav, a da se vedno izvijemo iz pasti".
"Pripravljenost na srečanje in pogovore je dobro znamenje," je še poudaril Timmermans. Ob tem je sicer izpostavil tudi, da gre pri vprašanju meje med državama za "dvostransko vprašanje".
Predsednik vlade Miro Cerar je pozdravil stališče Evropske komisije. Pripravljenost komisije za pomoč pri implementaciji arbitraže je na Twitterju ocenil kot dobrodošlo.
Tudi zunanji minister Karl Erjavec je pozdravil stališče Evropske komisije, ki je bilo po njegovih besedah pričakovano. "Ne gre za to, da bi zmagala Slovenija ali pa Hrvaška. Gre za to, da se je Evropska komisija postavila na stran mednarodnega prava," meni Erjavec.
Erjavec je v izjavi novinarjem spomnil, da je Evropska komisija vseskozi vztrajala pri stališču, da je treba spoštovati arbitražni postopek in nato arbitražno odločbo. "Evropska komisija je danes le potrdila zavezo za vse članice držav EU k spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnih obveznosti," je poudaril Erjavec in spomnil, da EU temelji na vladavini prava in na mednarodnih sporazumih.
Erjavec je tudi zadovoljen s sporočilom Evropske komisije, da je pripravljena pomagati zlasti v tistem delu, ki se nanaša na implementacijo arbitražne odločbe. To zunanji minister razume zlasti v smislu, da pomaga k spoznanju hrvaške strani, da bo primorana spoštovati in implementirati odločbo.
Pred tem so tudi predsedniki vlad Belgije, Nizozemske in Luksemburga pozvali Ljubljano in Zagreb k spoštovanju arbitražne odločitve. V skupni izjavi, objavljeni na spletni strani luksemburške vlade, so poudarili tudi pomen vladavine prava.
"Premierji držav Beneluksa poudarjamo pomen vladavine prava kot temelja, na katerem je zgrajena EU. Odločitve mednarodnih sodišč in tribunalov predstavljajo pomembna dejanja mednarodnega prava. Kot taka so sestavni del našega sistema, ki temelji na mednarodnih pravilih," so še zapisali.
Zato so predsedniki belgijske, nizozemske in luksemburške vlade, Charles Michel, Mark Rutte in Xavier Bettel, pozvali "obe strani k spoštovanju arbitražne odločitve v konstruktivnem duhu".
O razsodbi arbitražnega sodišča so razpravljali tudi na koalicijskem vrhu, premier Cerar pa je za sredo na pogovor o arbitraži povabil celoten politični vrh.
Medtem se vlada že pripravlja na implementacijo arbitražne sodbe. V prihodnjih dneh bo po napovedih virov pri vladi formalno oblikovana delovna skupina za implementacijo odločitve arbitražnih sodnikov, ki so določili potek meje med sosednjima državama.
Slovenski strokovnjaki arbitražno sodbo, ki obsega skoraj 400 strani, še preučujejo, saj morajo natančno ugotoviti, kje so arbitri začrtali mejo. Kot poudarjajo, gre za zelo kompleksno besedilo, zlasti glede morskega dela meje in t. i. območja stika, preko katerega je Slovenija dobila teritorialni stik z odprtim morjem.
Premier Cerar bo po napovedih njihovo poročilo prejel 10. julija, dva dni pred srečanjem s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem v Ljubljani.
Kot poudarjajo viri pri vladi, bo pri izvedbi sodbe osrednja pozornost namenjena ljudem, ki jih zadeva odločitev arbitražnega sodišča. Uresničevanje bo postopno, po korakih in na dolgi rok. Slovenija bo ravnala preudarno in premišljeno ter ne bo ukrepala enostransko, pravijo viri, ki dodajajo, da bo sodba implementirana v celoti in ne po delih.
V zvezi z implementacijo bo treba spremeniti devet zakonov in 52 podzakonskih aktov, prilagajanje zakonodaje se bo po napovedih začelo jeseni. Najprej bo na vrsti zakon o evidentiranju nepremičnin.
