Vsota, ki jo bo morala država na koncu nameniti za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki so ga prizadeli zdravstvena kriza in ukrepi za zajezitev širjenja epidemije, je tako po ministrovih besedah odvisna od nadaljnjega širjenja epidemije.
V obdobju do konca maja, kolikor je osnovni časovni okvir protikriznega zakona, je treba narediti vse za zajezitev epidemije, je na novinarski konferenci na temo predstavitve zakona povedal minister.
Tri milijarde evrov, na kolikor je ocenjen finančni učinek zakonskih ukrepov, se nanaša na vse javnofinančne blagajne, je povedal Šircelj, pri čemer bo državni proračun v tem času kril vse dodatne odhodke pokojninski in zdravstveni blagajni, nekaj denarja bo namenil tudi občinam, predvsem za pokrivanje dodatnih odhodkov zaradi spopada z epidemijo novega koronavirusa in bolezni, ki jo povzroča.
Šircelj je med ukrepi s področja finančnega ministrstva za podjetja in fizične osebe omenil še oprostitev akontacije dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 za obdobje od uveljavitve zakona do 31. maja.
V protikriznem zakonu je predvidenih tudi nekaj ukrepov za banke, da bi se te po ministrovih besedah bolj vključile v reševanje težav podjetnikov in prebivalstva.
Država bo tako jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se ta začasno prepove, v višini 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov po zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, uveljavljenem danes.
V primeru vseh ostalih kreditojemalcev pa višina poroštva dosega 25 odstotkov zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog.
Vlada po ministrovih besedah pričakuje, da se bodo banke aktivno vključile v reševanje težav podjetnikov in prebivalstva. Celotno poroštvo je ocenjeno na 200 milijonov evrov, za njegovo uveljavljanje je zadolžena SID banka.
Ti in drugi ukrepi pomoči prebivalstvu in gospodarstvu so po Šircljevih zagotovilih zasnovani enostavno in bodo temeljili na prijavah, da upravičenci izpolnjujejo pogoje.
Kot ga je dopolnil obrambni minister in prvak NSi Matej Tonin, bodo lahko npr. ukrepe po zakonu koristili podjetniki, ki so marca glede na februar utrpeli vsaj 25-odstotni upad prihodkov in v aprilu in maju vsaj 50-odstotni padec glede na februar. Niso pa ukrepi namenjeni tistim, ki v tej krizi dodatno služijo, je dodal.
Vsi ukrepi v zakonu so namenjeni temu, da po krizi pridemo na enako raven kot pred njo, je zakon strnil Šircelj.
Na vprašanje, na kakšen način bo država zakonske izdatke financirala, je minister odgovoril, da bo glavnina virov prišla iz evropskih mehanizmov, bodisi na ravni ukrepov Evropske centralne banke, proračuna EU in medvladnih kriznih mehanizmov.
Ob tem je spomnil, da se je Slovenija minuli teden že zadolžila za 1,1 milijarde evrov, in da je bila zadolžitev razmeroma ugodna. Minister računa, da bodo obrestne mere v drugem četrtletju ostale ugodne, in da bodo tudi predvideni evropski finančni mehanizmi, o katerih bodo v prihodnjih dneh tekla usklajevanja, na voljo za vse članice.