Sestanka Viranta in izbrisanih konec v nekaj minutah
5. jul. 2013 10:57 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017
Sestanek med ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom in predstavniki izbrisanih se je končal po nekaj minutah, saj so ga slednji zapustili. Očitno je nezadovoljstvo takšno, da sestanek ni bil mogoč, je dejal Virant v izjavi za medije. Napovedal je, da bo zakon o odškodninski shemi za izbrisane zdaj poslal na vlado.
Zakon bo ministrstvo na vlado najverjetneje poslalo v ponedeljek, ta pa bi ga lahko obravnavala na zadnji seji pred počitnicami, to je 25. julija in ga nato poslala v DZ. Slednji bi lahko zakon prvič obravnaval septembra, drugič pa oktobra, ko bi lahko tudi stopil v veljavo, je povedal Virant.
Glede novih tožb izbrisanih zoper Slovenijo pa Virant pojasnjuje, da bo moralo Evropsko sodišče za človekove pravice odločiti,
ali jih bo vzelo v obravnavo ali pa bo reklo, da je zadeva z odškodninsko shemo urejena. "Mi računamo, da se bo zgodilo slednje," je dejal.
Da bo evropsko sodišče s shemo zadovoljno, Virant seveda ne more zagotoviti, pravi pa, da je na v pogovorih ob zasedanju odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope pred mesecem dni dobil vtis, da je shema ustrezna.
Predstavniki izbrisanih so po prihodu s sestanka ponovili, da je odškodninska shema zanje nesprejemljiva in da bodo pravico še naprej iskali pred evropskim sodiščem, kar so povedali tudi Virantu. Po besedah Antona Debevca iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev imajo zdaj vrata na omenjeno sodišče odprta in bodo delali na tem, da pravico najdejo tam. Ministru je danes med drugim tudi povedal, "naj ne meša hrušk in jabolk; državljanstvo je namreč eno, izbris pa drugo".
Po oceni predstavnika Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandra Todorovića gre pri zakonu o odškodninah za izbrisane za zakon "nekih nepismenih in nevestnih ljudi". Meni, da minister Virant "ne ve, kako deluje Strasbourg". O zakonu pa se v iniciativi niso več pripravljeni pogovarjati.
Tudi po oceni Irfana Beširevića iz Zveze izbrisanih Slovenije se z vlado o zakonu nimajo več kaj pogovarjati, zato kot edino rešitev vidijo evropsko sodišče. Poleg odškodnin si želijo tudi spremembe zakona o urejanju statusa za izbrisane, kar pa ministrstvo zavrača. Sam sicer računa, da bo tožbe na evropsko sodišče vložilo od 100 do 600 izbrisanih.