SDS: Naj plačajo odškodnine izbrisanim tisti, ki so lagali, da jih ne bo
2. jul. 2012 14:32 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017


Tranzicijska levica je trdila, da odškodnin izbrisanim ne bo, tudi ni podprla predloga ustavnega zakona, s katerim bi "zagotovili individualno obravnavo t.i. izbrisanih in bi pri priznanju statusa izločili nekdanje pripadnike agresorske Jugoslovanske armade," se je SDS odzvala na odločitev evropskega sodišča, da je Slovenija izbrisanim dolžna plačati visoke odškodnine. V SDS so zbrali več izjav slovenskih politikov in zagovornikov pravic izbrisanih, ki so v preteklih letih zavrnili možnost odškodnin - vladajoča stranka jih obtožuje grobega laganja slovenski javnosti.
Objavljamo odziv SDS:
Naj plačajo odškodnine t.i. izbrisanim tisti, ki so lagali, da jih ne bo
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji minuli teden prisodilo visoke odškodnine t.i. izbrisanim. Leta smo poslušali izjave tranzicijske levice, da odškodnin ne bo. V nadaljevanju objavljamo le nekaj njihovih izjav, ki dokazujejo, kako grobo so lagali slovenski javnosti.
Kot je znano, je sodišče slovenski vladi naložilo, naj v enem letu pripravi sistem odškodnin za t.i. izbrisane. Hkrati je razsodilo, da je Slovenija dolžna za nepremoženjsko škodo izplačati po 20.000 evrov Mustafi Kuriću, Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću, vsem tožnikom pa skupno 30.000 evrov za stroške postopka.
Slovenska demokratska stranka je doslej že večkrat predlagala v sprejem ustavni zakon, s katerim bi zagotovili individualno obravnavo t.i. izbrisanih in bi pri priznanju statusa izločili nekdanje pripadnike agresorske Jugoslovanske armade, ki se v osamosvojitveni vojni niso odzvali pozivom, naj prestopijo v teritorialno obrambo. Ustavni zakon je tudi predvidel, da lahko državljani drugih držav naslednic nekdanje Jugoslavije, ki še nimajo dovoljenja za stalno prebivanje, to dovoljenje pridobijo le, če so imeli na dan, 23.12.1990, v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, če od takrat naprej v Sloveniji dejansko neprekinjeno živijo in če so v Sloveniji kadar koli že zaprosili za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, vendar jim dovoljenje ni bilo izdano. Predlog je v celoti izključeval pravico do kakršne koli odškodnine.
Tranzicijska levica ustavnega zakona nikoli ni podprla, češ da odškodnin ne bo. Poglejmo njihova zavajanja:
Milan Kučan (nekdaj podpornik LDS, nato SD in Lipe, sedaj Pozitivne Slovenije), 23.2.2009: "Čas je, da država popravi to sramoto, ki jo je zagrešila. Kar zadeva odškodnine, niso neposredno vezane z izdajanjem odločb, ki popravljajo to krivico."
Tone Rop (nekdaj LDS, kasneje SD), 21.1.2004: "Torej, gre predvsem za to, da smo želeli bolj natančno, bolj jasno zagotoviti slovenskim državljankam in državljanom, da v zvezi s problematiko izbrisanih in reševanju te problematike nihče ne more, ne bo dobil neopravičene odškodnine, da ne bodo izplačevane nerazumno visoke odškodnine, da bomo maksimalno omejili vse odškodnine, da bodo možne tudi revizije posameznih odločb, ki so bile izdane, kar bi bilo tudi po prejšnji verziji možno, vendar smo zdaj dodatno vgradili varovalke v ta sistemski zakon, vse z željo, da zagotovimo čim lažje izvajanje in da zagotovimo, da bi bilo čim manj dvomov."
Miran Potrč (SD), 4.2.2004: "Tako, da izdajanje odločb danes nima nobene zveze s tem, da bi na tej podlagi bila možna odškodnina."
Dr. Pavle Gantar (Zares), 26.12.2008: "Pri čemer je seveda opoziciji, sedanji, to samo še argument, da bodo odškodnine. Ne, odškodnin ne bo."
Novinarsko vprašanje: "Pa sama vložitev zahtevka nujno pomeni tudi izplačilo odškodnine?" Dr. Lojze Ude, podpornik Zorana Jankovića in Pozitivne Slovenije, 31.1.2009: "Absolutno ne."
Borut Pahor (SD), 2.3.2009: "Slišim pavšalne ocene, da izdajanje dopolnilnih odločb zdaj pomeni, da vsem, ki bomo izdali odločbe, vsem pripada neka odškodnina. To ni res."
Franco Juri (Zares), 18.3.2010: "Zakon ne predvideva, ponavljam, ne predvideva izplačila odškodnin, kot to neprestano in zavajajoče ponavlja opozicija."
Katarina Kresal (LDS), 27.1.2009: "Ker je tudi današnja razprava pokazala, da med nekaterimi poslanci še vedno vlada temeljno nerazumevanje problema izbrisanih, poudarjam, da z ureditvijo statusa izbrisanim le-tem ne bomo podeljevali državljanstev in jim ne bomo podeljevali odškodnin."
Borut Pahor (SD), 2.3.2009: "Ni ne pravnih ne strokovnih ne dejanskih argumentov za zaključke, da bi morebitne odškodnine lahko kakorkoli ogrozile javno finančni položaj naše države, še najmanj v teh kriznih časih."
Irfan Beširević (t.i. izbrisani): "Ja, poglejte, ta dopolnilna odločba še ne pomeni, da imamo pravico do odškodnin. In zaradi tega sploh ne razmišljam o tožbi za odškodnino."
www.izbrisan16let.si, 16.6.2009: "Opozicija poskuša višje število izbrisanih prikazati kot metodološko napako v štetju in javnost še naprej zavaja in straši z odškodninami. Sprašujemo se, ali ni smisel komisije zgolj politikantski, saj bo zgolj preštevala že prešteto. Ne bo pa na primer ugotavljala veliko bolj pomembnega dejstva, kdo je pravzaprav izdal nalog za izbris."
Katarina Kresal (LDS), 23.2.2009: "SDS je zelo dobra v manipuliranju s svojimi izjavami. Vse velike napovedi glede ogromnih odškodnin, ki prihajajo, pa so popolnoma neosnovane, demagoške in izmišljene."
Dr. Danilo Türk za STA, 22.3.2009
Novinarsko vprašanje: Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je prva ministrica nove vlade, ki si je prislužila interpelacijo. Menite, da je ravnala prav, ko je začela izdajati odločbe izbrisanim?
Dr. Türk: "Menim, da je. Tudi sam sem večkrat poudarjal, da je treba problematiko izbrisanih urediti brez odlašanja in da je treba vprašanja, ki so lahko predmet individualnih odločb, reševati individualno. Zato je po mojem ministrica naredila prav, ko s tem ni odlašala.
Sicer ni najbolj običajno, da se interpelacijo vloži v prvih stotih dneh vladanja neke vlade, po drugi strani pa je interpelacija nek mehanizem, ki se ga uporabi takrat, kadar se hoče resnično poglobljeno razpravljati o določenem vprašanju, ki zadeva delo ministrov. Glede na to bi rekel, da naša demokracija deluje."
Novinarsko vprašanje: Torej je po vašem ustavna odločba zadostna pravna podlaga za izdajanje odločb?
Dr. Türk: "Odločba o izbrisanih je primerna za izdajanje odločb, seveda pa bo nadaljnji razvoj pokazal, če bodo potrebni še kakšni zakonodajni posegi. Sam o tem ne želim ugibati, saj mora to ugotoviti vlada sama. So pa ustavne odločbe na splošno nekaj, kar je treba jemati zelo resno."
Miran Potrč (SD), 26.1.2004: "Danes obadva veva, da Zakon o obligacijah onemogoča vsakršno uveljavljanje odškodnin nad petimi leti, ker je to absoluten zastaralni rok. In če ne bo nekega novega zakona, ki bi eventuelne pravice dal, teh pravic ni. Zato ne strašiti ljudi z odškodninami. Povejte, koliko bodo stali referendumi."
Nika Repovž (radio Slovenija, Druga jutranja kronika ob 07:00, 2.4.2009): "Izbris je nezakonit in protiustaven in je krivica. Naloga države, ki jo je zagrešila pa, da jo popravi. Način je znan. V svoji odločbi ga je ubesedilo Ustavno sodišče, v praksi ga izvaja notranje ministrstvo. Nekoč razdeljena pravna stroka mu danes prikimava. Izjema je doktor Tone Jerovšek, ki pa, četudi soavtor ustave, nima nikakršnih zadržkov zapisati, da ustavni odločbi verjamejo zgolj slepci in sleparji. In z njegovimi argumenti takimi in na moč podobnimi se napaja SDS. Za dejstva je gluha, povsem jasne zapovedi ustavnih sodnikov pohodi. Slika agresorje pod rdečo zvezdo. Streže z vedno novimi izračuni vrtoglavih odškodnin. Na plodna tla recesije brezsramno seje populizem, nestrpnost, strah."
Aleš Zalar (LDS), 14.12.2009: "Pa nikjer ni tistih odškodnin, o katerih ste vi govorili."
Matjaž Hanžek (TRS), 07.12.2003: "Govorjenje o odškodninah je samo racionalizacija svoje ksenofobije in iskanje izgovora kako preprečiti izvedbo odločitev Ustavnega sodišča."
Katarina Kresal (LDS), 1.4.2009: "Nedostojno je, da v teh res težkih časih, ko so breme, ki ga nosijo ljudje, in strahovi zelo realni, da opozicija bije političen boj na hrbtih upokojencev, študentov, delavcev, delavk. Kot rečeno, po šestih letih groženj z odškodninami, po že 4.000 izdanih odločbah izpred petih let, do danes še ni bila izplačana nobena odškodnina."
Dr. Bojan Bugarič (tedaj SD), 29.10.2003: "Poglejte, najprej, tu se nekako govori, kot da zdaj nek avtomatizem, da ta zakon zdaj pomeni, bi rekel, neko masovno dajanje odškodnin. Nikakor ni tako."
Miran Potrč (SD), 14.07.2009: "Še nobena od izdanih odločb ni pravnomočna v smislu obveznosti države, da bi morala odškodnine izplačevat."
Katarina Kresal (LDS), 8.3.2010: "S tem zakonom ničesar nikomur ne podarjamo. Ne odškodnin, ne državljanstev, ne volilne pravice. Odpiramo zgolj pravno korektno in po mnogih letih edino možno pot za ureditev statusa ljudem, ki so bili pred mnogimi leti protipravno izbrisani. Nič več in nič manj."
Matevž Krivic (zagovornik t.i. izbrisanih), 12.1.2004: "Več kot polovica izbrisanih namreč ima status ponovno pridobljen že več kot tri leta nazaj in jim potem sploh nobene odškodnine ne bi več pripadale, preostalim pa v zadnjih treh letih seveda ni mogla nastati kakšna posebno velika škoda."
Katarina Kresal, 1.4.2009: "Ja, gospod Grims vedno spregleda eno zelo pomembno dejstvo pri zgodbi odškodnin. Namreč šest let je že, odkar opozicija na čelu s SDS grozi z odškodninami in štiri tisoč odločb je izdal že minister Bohinc pred več kot petimi leti in kaj se je zgodilo do danes? Popolnoma nič. Še čisto nobena odškodnina ni bila izplačana. Nič evrov, nič tolarjev. In ta grozeča nevarnost, o kateri tako rad govori gospod Grims, je zgolj pravljica."
Mirovni inštitut, 30.10.2007: "Mirovni inštitut dejanje Vlade RS, s katerim je potrdila besedilo predloga Ustavnega zakona ter ga poslala v sprejem Državnemu zboru, ocenjuje kot še eno dejanje v nizu diskriminatornih ukrepov zoper izbrisane prebivalce. Po vsebini je predlog ustavnega zakona v nasprotju z odločbami Ustavnega sodišča /…/, ustvarja različne kategorije izbrisanih oseb, je do izbrisanih diskriminatoren, omogoča nove odvzeme že pridobljenih statusov, zanika odgovornost državnih organov za izbris ter izbrisanim popolnoma odvzema pravico do odškodnine."
www.izbrisan16let.si, 23.4.2008
BIVŠI SLOVENSKI PREDSEDNIK PODPIRA IZBRISANE
Peticiji se je danes pridružil tudi g. Milan Kučan.
Bivši predsednik je sicer že večkrat in na različnih mestih opozoril na nepripravljenost odločevalcev za odpravo že ugotovljenih kršitev človekovih pravic v zvezi z izbrisanimi. Izpostavil je problematičen odnos oblastnih organov do pozivov domačih in mednarodnih nevladnih organizacij, varuha človekovih pravic in celo nedopustno ignoranco do odločitev ustavnega sodišča.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke