"To je samo novo norčevanje iz prava in zdravega razuma. Razuma in morale tudi tej vladi očitno hudo primanjkuje," je v prvem odzivu ocenil Krivic iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS). Kot je dejal, tako sklepa že na podlagi izjav ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta, saj predloga uradno še niso dobili.
"Če Slovenija tudi po 21 letih še vedno ni pripravljena dojeti razsežnosti krivic, ki jih je povzročila, in jih popraviti v skladu s svojo ustavo ne samo sodbo evropskega sodišča - ponavljam: ne takoj, v tej krizi, ampak v skladu z ekonomskimi možnostmi - potem je z njeno vlado na teh njenih izhodiščih vsaka nadaljnja beseda zgolj izguba časa in nasedanje na njene zavlačevalne manevre," je povedal.
"In bo odločil pač Strasbourg, kar bo Slovenijo neprimerno več stalo," je še dodatno pojasnil v pogovoru z STA. Organizacijam, ki zastopajo interese izbrisanih, bo predlagal, naj vsak nadaljnji pogovor na izhodiščih tega zakona kategorično zavrnejo.
Predsednik DIPS Niko Jurkas je Krivica v tem mnenju podprl. "Vedno znova se sprašujem, čemu so potrebni vsi ti brezplodni in zavajajoči pogovori z ministrom Virantom. Izbrisani smo pokazali dobro voljo za pogovore - bili tudi pripravljeni na kompromise. Žal ugotavljamo, da se vlada požvižga na vse posledice, ki so in še bodo drago stale slovenske davkoplačevalce. Žal se zgodovina ponavlja, odgovarjal pa zopet ne bo nihče," je zapisal.
Enakega mnenja je Dimitar Anakiev iz Zveze izbrisanih Slovenije (ZIS). Kot je povedal za STA, vlada s takšnimi "neresnimi" predlogi nadaljuje "prakso segregacije" in "politiko šovinizma". "Obstaja resna možnost, da ZIS ne bo več sodeloval z vlado, ki očitno ne spoštuje svojih zakonov in institucij, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice," je dodal.
Tudi Anakiev meni, da je odločitev najbolje prepustiti sodišču v Strasbourgu. "Ker slovenske institucije se obnašajo, kot da se nič ni zgodilo," je navedel.
Po najnovejšem osnutku predloga zakona o povračilu škode izbrisanim, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo, naj bi po neuradnih informacijah STA upravičenci za vsak mesec izbrisa dobili po 40 evrov. Sprva je sicer vlada predvidevala po 30 evrov odškodnine na mesec.
Dolžina trajanja izbrisa bi se štela od 26. februarja 1992, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje, pa do dne, ko so znova pridobili dovoljenje ali državljanstvo. Število upravičencev že v prvem osnutku ni bilo navedeno, a minister Virant je takrat dejal, da gre za okoli 8000 posameznikov. Po podatkih, dostopnih na spletni strani ministrstva, je bilo sicer skupaj izbrisanih 25.671 ljudi.