Svetli lasje, nasmeh in lepe noge so poleg petja gotovo aduti prepoznavnosti Šaše Lendero. Za seboj lepo kariero, pred letom dni je zakonski jarem postal tudi družinica. Takrat so nekateri ugibali, ali se bo umaknila z medijskega prizorišča. A Sašina jadra zajemajo svoj veter. V letu 2006 so jo razglasili za najbolj simpatično medijsko osebnost. Pravi, da se ne ozira na druge in da že nekaj časa med pevci ne sklepa prisiljenih prijateljstev. Za gole fotografije pa nima razloga.
Morda nekoliko klišejsko, pa vendar, kateri uspeh ali dogodek vam je postavil življenje na glavo?
Bilo je že nekaj takih, ki so me vsaj za nekaj časa spodnesli, me presenetili, razžalostili, razočarali, vzradostili ali malo preusmerili mojo življenjsko pot. Vendar se po moči, doživetosti in tudi posledicah nobeden ne more primerjati z rojstvom novega bitja.
Vas je to kaj prestrašilo?
Strinjam se s tem, da se ljudje novih, nepoznanih situacij bolj ali manj bojimo. Tudi z mano ni nič drugače, predvsem zaradi dejstva, da se zelo težko in zelo počasi odločim. Skoraj vsaka odločitev se mi zdi povezana z odgovornostjo; in ker bi rada, da bi bile posledice odločitve čim boljše, si vzamem za odločanje dooolgo časa. Predolgo! (smeh) No, k sreči se s posledicami – naj bodo takšne ali drugačne – spoprijemam precej bolj uspešno. Pri omenjenem zasuku pa ni bilo strahu ne vmes ne potem. Le nekaj mesecev po rojstvu nismo skoraj nič spali, tako da sva bila z Miho prav zombijevskega videza in obnašanja, pa tudi najina storilnost je bila povsem v krizi. Kljub vsemu sva vsak dan stokrat ugotavljala, da je najin storžek tako luštkan, da je najina baliskica vsa mehka in bi jo kar požrla, kako je lepo, da jo imava … Skratka, neskončno sem hvaležna za ta čarobni zasuk.
Verjamete, da človek sam določa usodo? Da vpliva na bogatost pridelka, ki ga je sejal?


Hmmm … Pred nekaj leti bi rekla Seveda! Absolutno! Nekoliko sem še danes tega mnenja, vendar čedalje bolj opažam, da sta Bog ali usoda nekatere ljudi prav krivično slabo opremila za ta svet. Izhodišča so tako različna, da je taka trditev lahko zanikanje usode in vera v lastno moč, po drugi strani pa je tako razmišljanje lahko tudi stvar napuha, majhne zmožnosti empatije in zaverovanosti vase, ki preprečuje vpogled v življenje nekoga drugega.
Zanimivo razmišljanje.
Mogoče bi bilo pametneje reči, da je usodi treba vseskozi pomagati, da stvari plovejo v pravo smer. V vdajanje v usodo ne verjamem, saj mislim, da smo si kot duše izbrali tudi kakšen preizkusni kamen svojega napredka. Vdanost v usodo bi pomenila: aha, tukaj je ovira … usoda torej noče, da grem naprej. Vdajanje v usodo zame nikakor ni isto, kot potovati s tokom. Slednje razumem kot sprejemanje stvari, ki se zgodijo, opazovanje znakov, ki jih kot nekakšne kažipote pošilja vesolje, a vendar sledenje lastni viziji, ki pa se lahko prilagaja v procesu življenja. Zanimivo, kako postajajo z leti odgovori na bivanjska vprašanja vedno bolj nedorečeni. (smeh)
Kaj nameravate še doseči? Ali je to skrivnost?


Ne, ne! Nobene skrivnosti ni, ampak prepričana sem, da s te stopničke, na kateri sem zdaj, še ne vidim čisto do konca. (smeh) Trenutno pripravljam nove pesmi in nove videospote ter nekaj novih projektov z glasbenimi kolegi. Največ energije pa v tem trenutku namenjam protibolečinskemu masažnemu in terapevtskemu centru Aria, ki smo ga v podjetju Lendero, d. o. o., pravkar prevzeli od mojih staršev in v katerega strašno verjamem, saj vem, da imamo zagotovo ene najboljših terapevtskih masaž v Sloveniji. Prepričana sem, da bo svoj sloves center ohranil in ga še nadgradil, da bodo naše terapije še naprej pomagale ljudem iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Ob vsem tem pa si neizmerno želim vzgojiti srečno bitje, ki bo verjelo vase in imelo rado življenje.
Saša, kolikor vem, niste naravna blondinka. Vas kdaj zmotijo vici na ta račun ali se znate pošaliti in jih vzeti z rezervo?

Moja naravna barva je temno blond. Vztrajno jo svetlim na barvo svojega otroštva, pa se nikakor ne prime, ha,ha. Vici me nikakor ne motijo, razen če so slabi ali jih pripoveduje kdo, ki mu nikakor ne uspejo. Med te v precejšnji meri na žalost spadam tudi jaz.
Je smisel za humor dobrodošel v estradništvu?
Ja, seveda! Kje pa ni??
Kaj pa občinstvo najprej opazi kot pozitivno značilnost, zaradi katere pevec ali glasbenik postane priljubljen?
Prepričljivost! Občinstvo mora opaziti, da svojo glasbo res čutiš.
Vodite glasbeno podjetje, tržite druge glasbenike. Kaj je najbolj pomembno pri vašem poslu?
V agenciji Lendero & Co nekatere glasbenike samo tržimo, za nekatere ustvarjamo glasbo, za druge delamo videoprodukcijo, tretjim grafične dizajne za zgoščenke, plakate, kartice, četrtim pomagamo ustvarjati javno podobo, vodimo njihove stike z javnostjo, učimo jih nastopati, organiziramo šolo ličenja in fotografiranje … občasno njihove javne nastope posnamemo, da jih lažje izboljšajo, in podobno. Skratka, počnemo marsikaj, kar je povezano z glasbo ali vodenjem prireditev. Pomembno je, da si zanesljiv, da se vedno lahko obrnejo nate s problemom; da uspešno tkeš poslovne mreže, da dobro oceniš prednosti in morebitne pomanjkljivosti posameznega izvajalca ter ponudbo in nastope prilagodiš tako, da to naročnika in obiskovalce navduši. Pomembno je tudi, da je poslovanje čisto in da izvajalec ve za svojo ceno na trgu, ki pa mora biti enotna. Ravno zato lahko najuspešneje sodelujemo s tistimi, s katerimi imamo ekskluzivni booking, saj sicer neizogibno prihaja do različnih tržnih ponudb, to pa izvajalcu dolgoročno precej zniža ceno. Kadar se izvajalci tržijo tudi sami, jih naročniki vedno znova preprosijo, prepričajo ali izsilijo nižjo ceno. Ko se to razve, hočejo tako ceno tudi drugi, do takrat, ko jo spet nekdo še malo zniža. Drugače je s skrajšanimi nastopi, posebnimi ponudbami, hkratnimi naročili in podpisi več nastopov. V takih primerih se tudi agencijsko vedno dogovorimo za ugodnejše pogoje. Naši naročniki vedo, da bodo vsi nastopi izpeljani natančno in kar najboljše.
Ajpes vam kaže lepo uspešnost. To pomeni, da se recesija na glasbenem področju ne pozna?
Recesija se pozna na vseh področjih, vendar se včasih nekatere stvari zaradi recesije še bolje razvijejo in nadgradijo. Odvisno je seveda tudi od človekove osebnosti, vendar smo v našem podjetju zbrani taki ljudje, ki ob težavah sprostimo skrite rezerve energije in idej. Tako razvijemo projekte, ki bi v blaginji morda ostali le skriti potencial.
Do kod ste pripravljeni iti s promocijo in oglaševanjem? Večina pevcev ima na svojih spletnih straneh sponzorje in oglase. Je kakšna stvar ali oglas, ki ga ne bi uvrstili na svoje poslovne strani iz moralnih zadržkov?


Pomoči sponzorjev sem vedno zelo vesela. Super je, če lahko drug drugemu kaj ponudimo in imamo vsi kaj od tega. Še posebno lepo se mi je zdelo, ko so mi v visoki nosečnosti, ko je bilo doma vse razrito in napol razrušeno in je kazalo, da do poroda vse skupaj ne bo spominjalo na dom, zelo na hitro priskočila na pomoč tri podjetja: Okna Rajmax z okni, Badi Invest s fasado in Cementni izdelki Zobec s tlakovci. Vsem trem se najlepše zahvaljujem, tudi vsem drugim, ki kakorkoli podpirajo mojo glasbo in mene kot pevko. Kljub temu sem iz etičnih ali moralni vzrokov že nekajkrat zavrnila kakšno sodelovanje. Svojih vrednot nisem pripravljena prodati, zato nikoli ne sodelujem s krznarskimi hišami; zavračam oglaševanje ali uporabo kozmetike, ki je testirana na živalih. Ne želim, da bi moje ime pomagalo k večji prepoznavnosti izdelka , ki pri proizvodnji ali prodaji kateremu koli živemu bitju povzroča popolnoma nesmiselno trpljenje in smrt.
Je danes to potrebno? Se samo od koncertov in prodaje zgoščenk ne da živeti?


Težko rečem na splošno. Če si zelo priden, lahko z glasbo lepo živiš, vendar to zahteva stalno angažiranje, ustvarjanje in predstavljanje. Ves čas! Sploh v tem trenutku, ko slovenska glasba doživlja hudo krizo identitete in izrinjaja iz radijskega etra. Na več kot 40 radijskih frekvencah sme slovenska glasba (z redkimi izjemami) po navodilu urednikov zazveneti le v najmanj poslušanih nočnih terminih – med eno in peto uro zjutraj. Velikemu delu radijskih postaj že zadaj glasbeni izbor dirigirajo tujci. Slovenci pa bomo po stari navadi očitno vse lepo sprejeli in potem ko bo že zdavnaj prepozn le malo potarnali v spomin na stare čase, ko si prižgal radio in slišal tudi kakšno pesem v svojem jeziku. Rok glasbi so radijske postaje vsaj majčkeno bolj naklonjene, medtem ko sta lahki pop in zabavna glasba posplošeno ožigosani kot komerciali in zato ceneni. Na žalost mnogi uredniki v glasbenih zvrsteh, ki jih ne poslušajo v zasebnem življenju, niti ne razlikujejo dobrega izdelka od slabega.
VEČ V TISKANI IZDAJI