Reporterjev intervju s tožilcem Jožetom Kozino je bolj zanimiv zaradi tega, kar je v zvezi z njegovim pregonom zoper mene zamolčal, kot pa zaradi povedanega.
Tožilec zoper mene vodi dva postopka, novinarja Glücksa zanima seveda samo eden, pa še tega zlonamerno uvršča med »oškodovanje Istrabenza«. Zanimivo je, da je tožilec Kozina oba postopka začel na podlagi ovadbe – Zorana Jankovića! Zoran Janković je namreč s svojimi pomagači spisal obe ovadbi, v eni od obeh je predlagal zaplembo mojega premoženja, in tožilec Kozina se me je lotil skupaj s policijo. Hišno preiskavo so opravili na dan natančno po Jankovićevi napovedi na POP TV. In ob šestih zjutraj so mi pred nos pomolili Jankovićevo ovadbo.
»Proces desetletja«, kot ga imenuje medijske pozornosti željan tožilec, si je zagotovil tako, da je sestavil obtožnico, ki jo je tudi v obravnavanem intervjuju predstavil kot oškodovanje Pivovarne Laško in Istrabenza. Vendar oškodovanja Istrabenza tožilec sploh ne očita, tudi sicer je splošno znano vsem, razen navdušenemu Glücksu, da noben evro Istrabenzovega denarja ni šel za noben menedžerski odkup in da mi tožilec Kozina tega niti ne očita. Oškodovanje Pivovarne Laško pa zanika celo domnevna oškodovanka sama. Ampak očitno nekdo potrebuje »procese desetletja«, pa čeprav jih zaznamuje prav Zoran Janković po znanem načelu Primite tatu!. Kaj naj si mislim o tem danes, ko se Jankovića lotevajo Kozinove profesionalne kolegice? Blanko Žgajnar, ki, kot berem, preiskuje Jankovića, že preiskuje vrhovni tožilski šef, domnevam, da ima zato tožilka veliko težav pri preiskovanju mestnega župana. Medtem pa tožilec Kozina po javnosti vodi svoje tožilske posle. Že ko mu je propadla prva obtožnica zoper mene, je sklical tiskovno konferenco, se znesel nad sodiščem, zdaj pa, tako kaže, to počne že preventivno.
V drugem prav tako razvpitem primeru me je Zoran Janković ovadil, Kozina pa navdušeno poprijel za to Jankovićevo iniciativo in mi skupaj očitata – goljufijo! Tožilec Kozina, ki je dve strani intervjuja porabil za napad na menedžerske prevzeme, je s to ovadbo zoper mene vzel v bran – Jankovićev menedžerski prevzem Mercatorja! Pri tem se je naslonil na Jankovićevo krivo ovadbo. Njuna kronska priča je namreč izpovedala, o tem pišejo Finance, da ne držijo navedbe o tem, da naj bi Jankoviću zagotovila denar za ta prevzem, zato ga nihče ni mogel zanj ogoljufati, ker ga sploh ni mogel izpeljati. Prav zanimivo bo videti, kaj bo storil tožilec Kozina zdaj, ko je jasno, da gre za Jankovićevo krivo pričanje in krivo ovadbo!
Še bolj zanimivo pa je, da se je Kozina, izpričani borec zoper menedžerske prevzeme, v tem primeru lotil prav zaščite – menedžerskega prevzema Mercatorja s strani Zorana Jankovića! Po eni strani mene preganja zaradi »pranja denarja« v prvem primeru in zaradi »goljufije« v drugem primeru, menedžerskega prevzema mi niti ne očita, obenem pa mirno pritrjuje novinarjevi navdušenosti, ki jo je čutiti vsakič, ko Kozino sprašuje o očitanemu oškodovanju Istrabenza, pa čeprav me Kozina zaradi tega niti ne preiskuje.
Kaj naj si mislim o tožilcu, ki me obtožuje po hitrem postopku in novinarja s svojimi odgovori zavaja o razlogih, zaradi katerih me preganja, nič pa ne pove, da ga pri tem motivirata dve Jankovićevi ovadbi? V pravni državi štejejo dokazi, ne pa medijska obračunavanja, ki jih spodbuja politika.