V Ljubljani se je zaključilo 11. zasedanje medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Na zasedanju so pregledali možnosti za krepitev sodelovanja med državama. "Predstavljenih je bilo okoli 30 projektov, vsota novih bo približno 500 milijonov evrov," je po zasedanju povedal predsedujoči komisiji na slovenski strani Erjavec.
Slovenski minister je izpostavil številne možnosti sodelovanja, še posebej na področju energetike, kmetijstva, turizma, prometa, visokih tehnologij in avtomobilske industrije. Državi sta med drugim govorili tudi o možnosti skupnega nastopa pri izgradnji energetskih projektov v Srednji Aziji. Še posebej so velike možnosti za krepitev sodelovanja med malimi in srednje velikimi podjetji.
Na pravnem področju pa je komisija ugotavljala, da bi bilo dobro nadaljevati ekspertno delo na sporazumu o zaščiti investicij. "Slovenija ima v Rusiji številne investicije. Zdi se nam pomembno, da imamo ustrezno pravno zaščito," je pojasnil Erjavec.
Sta se pa Erjavec in predsedujoči ruskemu delu slovensko-ruske medvladne komisije in ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikiforov v okviru obiska pogovarjala tudi na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer sta obravnavala problematiko ukrajinske krize, gospodarske sankcije in vprašanje Južnega toka.
"Ruska stran nas je obvestila, da je ta projekt prenehal," je pojasnil Erjavec. Slovenija to obžaluje in upa, da bo projekt nekoč znova aktualen. "Zame pa je izjemno pomembno, da Slovenija ne nosi nobene odgovornosti za prenehanje, mi smo spoštovali vse dane zaveze," je zatrdil.
Tudi Nikiforov je izpostavil ogromen pomen projekta Južni tok za Slovenijo. Vendar pa je bil ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah prisiljen projekt preklicati, saj sta EU in Evropska komisija sprejemali ukrepe, ki so projekt preprečevali, še posebej v njegovem pomorskem delu.
Na slovenski strani je bil investicijski potencial Južnega toka ocenjen na milijardo evrov. Nikiforov verjame, da bosta državi izpadle investicije uspeli nadoknaditi na drugih področjih. "Verjamem, da bo leto 2015 prelomno v gospodarskem sodelovanju," je poudaril ruski minister.
Tako Erjavec kot Nikiforov ne verjameta, da bi zaradi odstopa Rusije od projekta Južni tok s slovenske strani sledile kakršne koli tožbe. Erjavec je stroške, ki so doslej nastali v projektu, ocenil na 150.000 evrov. "Ne verjamem, da bi zaradi tega terjali odškodnino," je dejal.
Nikiforov je pojasnil, da so bili stroški Južnega toka v nekaterih drugih državah precej višji. A o tem je treba vprašati konkretne poslovneže, je odgovoril na vprašanje o morebitnih odškodninah.
Slovenski in ruski minister pa sta se dotaknila tudi aktualnih gospodarskih razmer v Rusiji, še posebej padca rublja. Nikiforov je ob tem izrazil prepričanje, da bodo poslovneži znali sprejeti pravilne odločitve. "Negativni trendi na eni strani so hkrati priložnost za povečanje investicij in uvoza v Slovenijo," je menil.
Ruski minister poudarja, da bodo vlagatelji seveda morali pregledati svoje načrte za leto 2015. A hkrati dodaja, da je ruski trg s 145 milijoni prebivalcev ogromen in da je pri načrtovanju projektov treba upoštevati daljši rok.
Tudi Erjavec je poudaril, da živimo v globalnem svetu. Tudi Slovenija je imela svoje težave in krize še ni konec, je dodal. "Slovenska podjetja so na ruskem trgu dolgoročno," je poudaril in izrazil prepričanje, da bodo slovenski poslovneži znali primerno oceniti tveganja. Noben trg pa ne more izkazovati stalne rasti, je še poudaril.
Sicer pa sta tako Erjavec kot njegov "prijatelj" Nikiforov izpostavila zgodovinske in kulturne vezi med državama. "Vladi morata storiti vse, da bi poslovneži lahko sodelovali, ne glede na politično vzdušje v eni ali drugi državi v danem trenutku. Rusija bo podpirala delo slovenskih podjetnikov," je obljubil Nikiforov.
"Mislim, da je prav, da politične okoliščine ne preprečujejo drugega sodelovanja - gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in športnega," pa je zaključil Erjavec.
Sopredsedujoča medvladni komisiji sta ob koncu zasedanja podpisala protokol, ki bo osnova za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med državama. Naslednje zasedanje slovensko-ruske medvladne komisije bo prihodnje leto potekalo v ruskem Kazanu.