Rusi še niso v Ukrajini, so pa na Štajerskem: ruski tajkuni pokupili najprestižnejše hotele v Rogaški Slatini

Vzroke, zakaj v Rogaški Slatini jedro turizma tvorijo ruski gostje, je nemara treba iskati v domačih hotelirjih, ki so do tega statusa prišli predvsem zato, ker so podjetja v občinski oziroma državni/paradržavni lasti propadala kot po tekočem traku.

Večina podjetij ustanovljenih po osamosvojitvi je na začetku novega tisočletja končala v stečaju in takrat so se do hotelov dokopali razni mesarji, gradbinci in podobni, ki denimo v Švici ali Avstriji, Franciji skoraj gotovo ne bi mogli postati hotelirji. In ko so se Rusi udomačili v Rogaški Slatini so taisti zaradi teh ali onih razlogov, v prvi vrsti pa zaradi denarja začeli prodajati hotele Rusom.

Danes so v ruski lasti najprestižnejši hoteli v Rogaški Slatini. V neposredni ali posredni lasti Rusov je kar polovica hotelov v Rogaški Slatini, poleg tega so Rusi pokupili tudi številne nepremičnine, ki jih prav tako oddajajo turistom.

Med najvidnejšimi lastniki hotelov v Rogaški Slatini, ki prihajajo iz Rusije, sta brez dvoma zakonca Ljudmila in Sergej Kacijev, ki preko družbe SLKI obvladujeta Grand hotel Rogaška, hotel Strossmayer, hotel Styria ter bazenski kompleks Rogaška Riviera. Osnovni kapital družbe SLKI, nepremičninsko upravljanje, d. o. o., po zadnjih podatkih znaša 15.016.000 evrov, ki so ga lani povečali še za 500.000 evrov, a že nekaj let imata izgubo. Predlani sta imela 692.642 evrov izgube, leto 2019 je njuno podjetje končalo z 121.014 evrov minusa.

Zakonca Kacijev sta bila med drugim tudi kandidata za nakup hotela Aleksander, a ju je pri nakupu prehitel prej Nikolaj Vorobjev, ki ima v tujini več klinik in ki je ponudil več denarja stečajnemu upravitelju. Danes ima zaradi pomanjkanja gostov zaprt hotel, ki mu leta 2020 ni prinesel niti centa dobička, ampak izgubo 411.088,16 evra.

Rusi so po recesiji pred dobrimi desetimi leti preporodili Rogaško Slatino. Seveda naj bi bili vzrok za manjše število italijanskih, britanskih in avstrijskih turistov, ki so prisegali na mir in avstro-ogrske manire, a do pandemije koronavirusa se slatinskemu turizmu ni poznala menjava gostov.

Pandemija in izpad gostov iz Rusije pa je Rogaško Slatino udaril bolj kot katerikoli drug turistični kraj v Sloveniji, kjer so izpad tujcev uspešno nadomestili s slovenskimi turisti z boni. V Rogaški Slatini se to ni zgodilo in danes hotelirji z negotovostjo spremljajo, kako bo v prihodnje. Ruski gostje so po besedah poznavalcev bistveno bolj nestanovitni kot prej Italijani, ki v Rogaško Slatino niso hodili, ker bi jo želeli kupiti in spremeniti v posel, ampak ker so jo imeli preprosto radi.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24