1. Dejansko ne poznate prave vrednosti.
Je unča zlata (31,10 g) dejansko vredna 500 ali 3000 evrov? Nihče natančno ne ve, saj se cena določa na borzi. Nima nobene določene vrednosti. Ne moreš ga ne pojesti, ne popiti, niti kaditi ali voziti. Nima užitkarske vrednosti. Vse druge investicije so določene s stroški, ki dodatno oblikujejo ceno in povečajo dobiček ali morda tudi izgubo. Pri zlatu pa se velikokrat izkaže, da imajo ljudje raje ta trenutek 500 evrov v roki in z njimi uživajo kot 550 evrov čez eno leto v plemeniti kovini. Vse, kar je, je le to, da ohranja vrednost denarja oziroma kupno moč.
Srebrni pribor, ki ga vidite na sliki, je bil vedno sinonim za finančno stabilnost v družini in hkrati statusni simbol
2. Zlato iz rudnikov, gre le v nadaljnjo prodajo in spet v zemljo.
Večinoma zlato prodajajo za izdelavo nakita, ki je tradicionalno opevan že skozi stoletja kot simbol bogastva. Predaja se iz rodbine v rodbino in tako ohranja čustveno vrednost. Na primer v Indiji je na poroki prisotnega od 2 do 3 kilograma zlata v nakitu. Starši deklice varčujejo že od njenega rojstva za poroko. Vedno se ga lahko proda, pretopi, seveda po bistveno nižji ceni. Dodana vrednost so čustva.
Zlato za naložbo, kot so zlate palice ali zlati kovanci, dejansko pridejo iz jame, predajo v drago predelavo maksimalne čistine zlata. Tako pridejo na borzo zlate palice in kovanci. In potem gredo spet v jamo. Ne moremo ga nositi, lahko ga pospravimo le v trezor ali zakopljemo v zemljo. Seveda so tudi izjeme, pri čemer naložbeno zlato uporabljajo kot nakit. Slavonska narodna noša ima všite avstrijske zlate dukate Franca Jožefa na oblačilih in pokrivalih.
Tetragram projekt, d.o.o.Tehnološki park 201000 LjubljanaGSM: 030 709 998
3. Ne vemo, kako bo z ekonomijo v prihodnosti in kako bo to vplivalo na ceno zlata.
Inflacija je preplavila svetovno ekonomijo, tako v preteklosti kot tudi sedaj pa je bilo sredstvo za varnost proti inflaciji zlato. V Zimbabveju so letos v juniju potrjeno letno 191-odstotno inflacijo začeli odpravljati s plačilnim sredstvom v zlatu. V obtok so dali unčni (31,10 g) zlatnik z motivom slavnih Viktorijskih slapov. Prebivalstvu so ga predstavili kot sredstvo za varčevanje v zlatu in tudi kot plačilno sredstvo. Da bi ublažili efekte hiperinflacije so postavili pogoj ob nakupi zlatnika – možno ga je menjati za denar šele po 180 dneh od dneva nakupa. Resničnostna zgodba o boju proti inflaciji z zlatom se nam trenutno dogaja pred očmi. Kako bo to vplivalo na ceno zlata, bomo videli proti koncu leta.
4. Zlato dolgoročno nima prihodka.
Zlato je kot denar, nima ne pozitivnih ne negativnih obresti, naložba nam tudi ne prinaša dividend.
Morda imate na računu 500 evrov za hude čase, morda pa 50.000. A s tema vsotama je težko špekulirati na donosnost. Katero delnico kupiti, da se oplemeniti 500 evrov na 2500? Katero kriptovaluto kupiti? Lahko se izgubi vse, lahko pa se s primerno srečo oplemeniti denar. Torej smo postavljeni pred dejstvo kockanja. Vse, kar nam da naložba v zlato, je, da s 500 evri kupimo 10 gramov zlata, kar bodo čez eno, tri ali pet let še vedno 500 evrov v protivrednosti takratne vrednosti denarja. Dejansko so časi, v katerih kockamo z vsemi naložbenimi kategorijami, tako z delnicami kot tudi nepremičninami. Nikjer ni nobenega zagotovila.
5. Zlato ni uporabno.
Razen kot nakit, ki ga ljubijo vse ženske, in v sodobni mikroelektroniki, kot so matične plošče računalnikov in spominski čipi, zlato ni uporabno. Veliko večjo uporabnost kot plemenita kovina ima srebro, ki se čedalje bolj uporablja v industrijske namene, s tem ohranja tudi ceno, ki bo v prihodnosti verjetno močno narastla. Do takrat imamo lahko shranjene srebrne palice v malo večjih nogavicah kot denar in spremljamo novodobno industrijo, ki hlasta po srebru in dviguje njegovo ceno.
Kot sredstvo zaščite in ohranjanja kupne moči pa je zlato najprimernejše, saj ima v primerjavi z drugimi naložbami manjšo nihajnost in pomeni stabilnost.
Pri nas lahko vedno kupite in prodate katerekoli naložbene zlate ali srebrne palice kot tudi kovance.
