Ruparju enoletna zaporna kazen zaradi zlorabe položaja

Po mnenju sodišča je tožilstvo dokazalo, da je Rupar februarja 2004 od avstrijskega podjetja Aquaplus prek zastopnika Jurija Pintarja iz podjetja Imecon prejel 40.000 evrov za plačilo stroškov pri pripravi dokumentacije za ureditev komunalnega omrežja v tržiški občini. Rupar potem tega denarja ni predal v občinsko blagajno in si je s tem pridobil protipravno premoženjsko korist.

Rupar je v svoji obrambi zanikal, da bi omenjeni denar prejel. Njegov zagovornik Rok Petrič pa je v zaključni besedi predstavil možnost povsem drugačne zgodbe od tožilske. Ob tem je opozoril, da morajo biti v kazenskem postopku dokazi sklenjeni v nepretrgan krog. V obravnavani zadevi pa so sporni že osnovni datumi dogodka, negotovo pa je predvsem to, kako naj bi do očitane predaje denarja prišlo.

Rupar danes na sodišče ni prišel. Njegov zagovornik pa je po izreku sodbe poudaril, da je nad njo presenečen, saj zanjo ni bilo dovolj dokazov, v postopku pa so bile tudi nekatere procesne težave. Najprej bo počakal na pisno obrazložitev sodišča, potem pa se bo na izrečeno sodbo pritožil.

Petrič je bil presenečen tudi nad samo višino kazni, saj je pričakoval kvečjemu opozorilno kazen in ne zapora. Sodnica pa je v sodbi pojasnila, da so sicer zaradi časovne odmaknjenosti dejanja obstajali določeni pogoji za izrek pogojne obsodbe. Vendar sta pri izreku zaporne kazni pretehtala višina pridobljene premoženjske koristi in dejstvo, da je bila vpletena avstrijska družba, kar dodatno meče slabo luč na našo državo.

Okrožna državna tožilka Renata Vodnjov je za Ruparja zahtevala celo 14-mesečno zaporno kazen in preklic preteklih pogojnih obsodb ter izrek enotne kazni. S sodbo je vseeno zadovoljna. O pritožbi v delu izreka višine zaporne kazni pa bo še razmislila.

S sodbo je zadovoljen tudi pooblaščenec tržiške občine Zorko Benedičič, saj je sodišče priznalo premoženjsko-pravni zahtevek, s čimer bo občina od Ruparja terjala plačilo 40.000 evrov z zamudnimi obrestmi. S tem bi občina poravnala vsaj del zneska, ki ga od nje prek tožbe terja Aquaplus, po tem ko je posel med podjetjem in občino padel v vodo.

Če bo sodba proti Ruparju obveljala, sicer ni jasno, kako bo nekdanji tržiški župan, ki bo nosil tudi stroške sojenja, poravnal premoženjski zahtevek občine. Še vedno je občini dolžan denar iz preteklih sodb v nekaterih drugih spornih poslih njegovega županovanja. Na sodišču pa je povedal, da nima redne zaposlitve, temveč je zaposlen le priložnostno. Ena od možnih potez Ruparja bi bil tako lahko tudi osebni stečaj.

Rupar je bil v preteklih letih že trikrat pravnomočno obsojen za različna kazniva dejanja, vedno je bil obsojen na pogojno in denarno kazen. Še vedno v evidenci ostaja zadnja pogojna obsodba, ki poteče leta 2013.