Revija Reporter
Magazin

Trpke jagode, polne zdravja

Alma Glumac
1.224

28. dec. 2022 11:44 Osveženo: 12:08 / 28. 12. 2022

Deli na:

Robert Strniša, direktor podjetja Apache, d. o. o., je tudi lastnik že dobro prepoznavne blagovne znamke Aronija Slovenija.

Primož Lavre

Z Robertom Strnišo se srečava pri Križankah v prestolnici, kjer je ravno prav sonca na klopcah v parku zraven. Malo zamuja, kar sem predvidevala, saj sta se s fotografom ujela prej na Vevčah, kjer je gospod Strniša ravno končal poslovni sestanek. Kot pravi podjetnik je sporočil, da je v predoru pred centrom gneča.

Začneva govoriti in govoriti in ko po uri in pol reče, pojdiva v bližnji kavni bar, vidim, da pogovora nisem posnela. Se zgodi. Čeprav prvič. Ker se od kolegov v uredništvu učim veščin pomnjenja, prosim le za ključna imena, da se ne zatipkam, se nasmehnem. Perfekcionistu, kot je, se mu kaj takega še ni zgodilo. Se mu je pa mnogo drugega, kar bi marsikoga spravilo na kolena. Njega ni. Še več. Poleg predanosti in zavezanosti bivanju v sozvočju z aronijo je odprl še trgovino s športnimi oblačili pod blagovno znamko Maraton Sportswear v Novem mestu z mislijo naprej.

»Naši osnovni izdelki iz aronije imajo omejen rok trajanja, in sicer največ dve leti, zato sem pomislil na nekaj trajnejšega. Maraton so več kot le športna oblačila, saj kroji, dizajn in najboljši materiali omogočajo udobno nošnjo, prijetno in elegantno hkrati v vsakem trenutku dneva,« pove Strniša. Podjetnik z velikim srcem najprej pomisli na druge, potem nase, kar ga v življenju ni nič teplo. Ravno nasprotno, njegova odprta narava in dajanje vseh informacij privablja prave ljudi, in tako širi posel tudi v druge države, od sosednje Italije naprej.

Več kot petnajst let prodajnih izkušenj v svetovni eliti lesenega pohištva čez lužo se pozna ne le v dosežkih, ki jih je realiziral, temveč tudi v energiji, ki je v popoldanskih urah med delavnikom še vedno izredno intenzivna. Take nima polovica današnjih najstnikov, pomislim, zatopljenih v vzporednih realnostih na telefonih in tablicah. Kot pove, je zrasel v utrjeni, disciplinirani družini, kjer sta mu poleg očeta in brata, ki ju je žal nenadoma izgubil ne malo nazaj, ob strani vedno stali mama in partnerka.

Rek, da je za vsakim uspešnim moškim izjemna žena, zelo drži. »Brez Mateje se danes ne bi pogovarjala, saj mi je vedno stala ob strani in me podpirala v vseh poslovnih odločitvah, verjela vame v trenutkih, ko bi mnogi obupali, tudi takrat, ko sem storil kakšno pametno neumnost. Njej se lahko zahvalim tudi za družino z odraščajočima najstnikoma, Lovra in Lejlo.«

Združitev več dimenzij bivanja

Robert Strniša je videti zelo srečen in zadovoljen, saj je sin Lovro uspešen bivši triatlonec, ki nadaljuje treninge v posameznih disciplinah, hči Lejla pa je predana konjem. Z vztrajnostjo in začrtanim ciljem si je kot otrok želela biti blizu konj, kar danes vsekakor je. »Ne boste verjeli, ampak šestnajstletno dekle po pouku v gimnazij odide v bližnji konjeniški klub, kje oskrbi šestindvajset konj, seveda poleg svojega. Brez misli na karkoli drugega je od dveh popoldne do osmih zvečer vsak dan tam, srečna.«

Poleg povezane družine je Robertu uspelo zgraditi tudi več uspešnih podjetniških zgodb, čeprav še ni praznoval niti abrahama. Pred več kot desetimi leti je blestel v popolnoma drugi panogi, in sicer lesni industriji, ki je bila v njegovem domačem kraju na Dolenjskem zelo donosna.

Saditev poteka hitreje, če je zemljišče dobro razdrobljeno in vlažno. Grm kasneje ne potrebuje nikakršne opore.

Alenka Peterlin

Že kot študent je v največjem izvoznem lesnem podjetju najprej prijel za metlo, spoznal raznolikost dela industrije in vseh proizvodnih procesov, kasneje pa bil odgovoren za prodajo pohištva v Anglijo, Kanado in Ameriko, za kar se lahko zahvali takratnemu direktorju Zvonetu Novini, ki je prepoznal njegovo sposobnost prodaje. Vse te izkušnje so mu zelo koristile ob propadanju slovenske lesne industrije, ko se je moral odločiti, kako naprej.

»Amerika mi je dala večino, kar sem do takrat ustvaril, zato sem se odločil, da najdem nekaj popolnoma novega, se usedem na letalo in odpravim na sejem zdrave hrane v Washington DC, kjer sem se zadnji dan sejma po naključju srečal z ameriškimi Indijanci in aronijo. Tam sem dobil potrditev, da razmišljam v pravo smer. Priznam, čudežna jagoda me je popolnoma prevzela. Rekel sem si, to je nekaj, kar moram pripeljati v Slovenijo,« se spominja Strniša, ki je po rodu iz Dolenjskih Toplic, z družino pa živi v Novem mestu, kjer je tudi sedež njegovega podjetja. Poslovna ideja, ki je zrasla v trdno odločitev, ne bi bila izvedljiva brez popolne podpore družine, kar je bilo v tistih viharnih časih, ko jeza menjal panogo poslovanja, ključnega pomena.

Kjer je volja, je tudi pot

Ne enkrat, kar petkrat ga je pot peljala do prof. dr. Christa Kratchanova v Bolgariji, ki tam je na univerzi za medicino več kot trideset let proučeval zdravilne učinke aronije, čeprav je imel gospod takrat že krepko prek sedemdeset let. Kot vodilni strokovnjak je bil edino pravo ime, na katerega je naletel med brskanjem po internetu za informacijami o tej čudežni rastlini. Kar vidim ga, kako je enostavno dvignil telefon in poklical profesorja v Bolgarijo.

»Rekel sem, da me zanima aronija. Najprej ni bil gostobeseden, zato sem ga obiskal večkrat in tako nekako izkazal predanost delu, ideji. Začetki niso bili lahki, a odločitev o najemu zapuščenih plantaž aronije v Bolgariji se je takoj izkazala kot prava. V bližnji tovarni smo iztisnili približno tri tisoč litrov soka aronije in ga prodali kar na bolgarskem trgu v rekordno hitrem času,« povzame začetek poslovanja Strniša, ki danes z lastnimi plantažami v Sloveniji in drugod v Evropi ter blagovno znamko Aronija Slovenija dokazuje, da kjer je volja, je tudi pot.

Odlične razmere za sajenje in gojenje so tudi v Sloveniji, zato so sadike aronije zamenjale trto in sadno drevje na marsikateri plantaži.

Tadej Krese

»Z lastnimi plantažami med prvimi v Sloveniji dokazujemo, da je tukajšnje podnebje za aronijo idealno, za kar se lahko zahvalimo poljskemu prof. Piotru Eggertu. Večletne raziskave in testiranja različnih tehnik so prispevala k temu, da so sadike eggert priznano najboljše biosadike aronije na svetu. Do danes je v Sloveniji in okolic s temi sadikami posajenih že več hektarjev plantaž, ki so nam vsekakor lahko v ponos. V največje veselje nam je, da kot distributer širimo mrežo zadovoljnih kupcev oziroma pridelovalcev, ki vzgajajo najkvalitetnejše plodove iz sadik eggert,« pove sogovornik, ki se ni ustavil v Bolgariji, temveč je raziskoval naprej in se povezal še z Iwono Wawer, profesorico fizikalne kemije na Medicinski univerzi v Varšavi, avtorico knjige o aroniji in njenih zdravilnih učinkih, s katero je seznanil tudi slovenski trg.

Vzgajajo najboljše sadike



S pomočjo kolegov, ki že več kot štirideset let proučujejo to rastlino, iz matičnega nasada Robert razvija najbolj kvalitetne biosadike. »Nega nasada vključuje redno uničevanja plevela in namakanje, ni pa potrebno obrezovanje ali škropljenje, kar prihrani veliko časa. Prostor med vrstami se lahko uporablja za vzgajanje zelenjave, vse dokler aronija ne odraste. Če želimo ekološko pridelavo, ne smemo uporabljati klasičnih pesticidov. V takšnih primerih je treba med vrstami posejati belo deteljo, saj preprečuje rast plevela.

Škropljenje torej ni potrebno; kemikalij, kot so herbicidi, fungicidi in insekticidi, pri vzgoji ne uporabljamo, saj je aronija odporna proti boleznim in škodljivcem, zato je pridelava lahko povsem ekološka. Prav tako ne vpija težkih kovin in strupenih plinov. Lahko se vzgaja na pepeliščih, jaloviščih, zasutih smetiščih in močvirnatih terenih, toda najboljše uspeva na naravno plodnih in sončnih parcelah.«

Na začetku so ponujali zgolj sok bioaronije, danes pa je paleta širše obarvana z izdelki, kot so suha in kandirana bioaronija, džem s sladkorjem in brez, čaji, mus, kandirane jagode, oblite z belo, mlečno in fino temno čokolado, prah, aronijin liker, pralineji, jabolčni sok ja z naravno aronijo in še mnogo drugega. Jagode aronije, obdelane kot sok, marmelada, sirup ali prah, se lahko štejejo za funkcionalno hrano, kar pomeni, da so izredno koristne za dobro počutje in splošno zdravje posameznika.

Hrane z aronijo in prehranskimi dopolnili, bogatimi z antocianinom, pomaga zaščititi telo pred aterosklerozo, hipertenzijo, srčnim infarktom in možgansko kapjo, nevrodegenerativnimi boleznimi in upočasni proces staranja. »Smo vodilni v ponudbi bio sadik na trgu, saj so naše sadike aronije prve ali ekstra klase, ki so osnova za ves nadaljnji razvoj. Razlika ni v starosti, temveč v koreninskem sistemu in razrastku. Obe klasi sta iz istega matičnega nasada, razlika je v razvoju koreninskega sistema, ker jih po puljenju razvrščamo. Ekstra klasa ima najboljši koreninski sistem, več poganjkov in je velika glede na prvo klaso, kjer je nekoliko manjši koreninski sistem z manj poganjki.«

Sadike so izbrane s pomočjo znanstvenikov z inštituta, ne s strani kmetov, ki imajo sadni material iz potaknjencev, brez kakršnihkoli osnov.

Alenka Peterlin

V vsej njeni veličini

Aronija ima največjo zmožnost absorpcije prostih radikalov in daje neprimerno večjo antioksidativno zaščito kot borovnice, brusnice in granatno jabolko. Ravno zato je sok aronije eden izmed najmočnejših antioksidacijskih sredstev v naravi. Plodovi aronije so bogati s hranljivimi in zdravilnimi snovmi. V njih je prava zakladnica makro- in mikroelementov, kot so železo, kalcij, baker, jod, bor, molibden, mangan, kalij in kobalt. Zreli plodovi so prava vitaminska bomba, saj vsebujejo veliko vitamina A, C več vrst vitamina B, E in zelo redek vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C, betakaroten, kalij, kalcij, mangan, jod in fosfor. Ta sadna vrsta pripada družini rožnic.

Poleg črne sta poznani še rdeča in škrlatna, ki nista toliko zastopani v živilski industriji. Spada med jagodičevje in zraste v obliki grma približno dva metra visoko ter meter in pol na široko. V Evropi je najbolj razširjena v držav bivše Sovjetske zveze, največji pridelovalki in izvoznici aronije v Evropi pa sta Poljska in Bolgarija. Odlične razmere za sajenje in gojenje so tudi pri nas v Sloveniji, zato so sadike aronije v zadnjem času marsikje zamenjale trte in sadno drevje.

»Donos in kakovost jagod sta najbolj odvisna od kakovosti sadik, gnojenja, uničevanja plevela in namakanja. Najboljše sadike se dobijo iz kulture tkiva, iz matičnega nasada, zato se odločimo za nakup tistih sadik, ki so vzgojene iz koreninskega sistema oziroma vegetacijsko. Taki kloni imajo izjemno razvit koreninski sistem in popolno izenačenost. Zaradi tega se enostavno prijemajo in imajo hitro rast in razvoj.«

Aronija se lahko vzgaja kot sadno drevo ali pa kot okrasno rastlinje, saj ima zelo lep bel cvet. Uspeva na vseh tipih zemljišč in nadmorskih višinah, je zelo nezahtevna in neobčutljiva za gojenje. Primerna je tako za domači vrt kot za večje plantažne površine, in kar je najboljše, nima škodljivcev. Odlično prenaša tako mraz kot vročino, je neobčutljiva na onesnaženost in bolezni, uspeva tudi na revnih, kamnitih tleh. Ravno zato jo lahko pridelujemo povsem ekološko,« sklene Robert.

Redno uživanje

V mesecu aprilu začne aronija belo cveteti, plodove pa pobirajo konec avgusta. Jagode imajo zelo močan okus, k temu prispeva visoka vsebnost flavonoidov, ki dela sok trpek. »Grm aronije prvič obrodi po treh oziroma štirih letih, maksimalno rodnost pa doseže po osmih, ko lahko z enega grma dobimo od osem do dvanajst kilogramov plodov. Sadike se sadijo jeseni, pozimi ali pa zgodaj spomladi, a pod pogojem, da zemlja ni zmrznjena in da se vegetacija še ni začela. Rastline iz zabojnika se lahko sadijo tudi v času vegetacijskega obdobja. V tem primeru se sadika sadi v z vodo namočene jame, po sajenju pa se jih ponovno zalije, da rastline lahko takoj nadaljuje rast. Pomembno je, da mesto, kjer imamo namen posaditi aronijo, skrbno izberemo, saj je kasnejša presaditev lahko otežena zaradi močne razvejenosti korenin. V devetih letih na plodnem zemljišču lahko rastlina aronije razvije koreninski sistem z žilami, daljšimi kot 700 metrov, od tega je približno 90 odstotkov tanjših od enega  milimetra,« razloži sogovornik in še pove, da se zrele plodove lahko jé sveže.

Zreli plodovi se lahko jedo sveži. Dovolj je, da jih pojemo približno dvajset dnevno.

Alenka Peterlin

»Dovolj je, da pojemo približno dvajset jagod aronije dnevno, da zadovoljimo dnevno potrebo po vitaminu P in drugih zdravilnih sestavinah iz tega sadja. Jagode lahko tudi posušimo in jih uživamo suhe ali jih zmeljemo v čaj ter uživamo ves dan. Zdravilna in hranljiva vrednost je tako popolnoma ohranjena. Pri uživanju aronije v katerikoli obliki se moramo zavedati, da je aronija bolj zdravilo kot hrana, zato je ne smemo predozirati.«

Tudi Robertova družina redno uživa aronijo, zjutraj spijejo čaj z medom in aronijo, skozi dan pa jejo vse, kar pride pod roko, od s čokolado oblitih do suhih jagod. »Stoodstotni sok nam zagotovo krepi imunski sistem, saj se sploh ne morem spomniti, kdaj smo bili nazadnje bolni,« zadovoljno pripomni, ko brska po spominu. Aronija ima prvovrstno lastnost, da ne le krepi imunski sistem, ampak lahko celotno telo očisti in razstrupi vseh toksinov od težkih kovin do nekaterih radioaktivnih elementov, ki so se dolgoletno nalagali v naših tkivih, živčevju in možganih.

Priporočljivo je preventivno pitje soka in čaja, saj tako zmanjšujemo tveganje pred pojavljanjem številnih kroničnih bolezni. Še posebej dobra preventiva je lahko pred najtežjimi boleznimi jeter in drugih organov prebavil in sečil, pred karcinom debelega črevesa, neaktivnimi jetri, boleznimi srca in ožilja, prebavnimi težavami, čirom in vnetjem oči. Redno uživanje aronije lahko izboljšuje vid in preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV-žarki. Zelo dobro lahko uravnava tudi hormonski sistem, zato se uživanje čistega soka priporoča vsem, ki imajo težave s ščitnico.

Na Poljskem je Robert spoznal druge pridelovalce in Piotra Eggerta, ki že 40 let vzgaja sadike.

Tadej Krese