Vlada ne bo pomagala posamezni panogi - ne bo sprejela posebnih ukrepov za pomoč gradbeništvu -, ampak bo pomagala obetavnim podjetjem, je po srečanju z bančniki in gospodarstveniki danes v Ljubljani dejal premier Borut Pahor. Ugotovili so, da je problem likvidnosti tudi v prezadolženosti podjetij, ki da jih morajo lastniki dokapitalizirati.
"Če bi država pomagala podjetjem, ki so zadolžena in ki nimajo poslovnih ambicij oz. zdravih jeder, bi metali denar davkoplačevalcev v vrečo brez dna," je v izjavi za medije po sestanku dejal Pahor. Na predlog gospodarskega ministra Mateja Lahovnika se je odločil, da vlada "krize ne bo reševala sektorsko".
"S posebnimi ukrepi se samo ene panoge, v tem primeru gradbeništva, ne rešuje. Treba je vedeti, da so davkoplačevalci prek avtocestnega programa veliko investirali v gradbeni sektor, kjer so se ustvarile velike rezerve. Čas je, da se te rezerve postrgajo in ta podjetja dokapitalizirajo," je dejal Lahovnik.
"Če bi z denarjem davkoplačevalcev sanirali ta gradbena podjetja, bi to pomenilo, da davkoplačevalci že drugič gradbincem plačujejo drago kosilo. Prvič v dvorcu Zemono, sedaj v neki drugi obliki," je dodal minister za gospodarstvo.
Vlada po Lahovnikovih besedah priporoča, da morajo lastniki rezerve poiskati pri sebi, podjetja dokapitalizirati, nato pa jih prestrukturirati.
Gradbeništvu lahko pomagajo predvsem nove investicije, meni premier, zato si želi čimprejšnjo določitev investicijske politike države. Pri tem, dodaja, bo treba dobiti tudi tuje vlagatelje.
Pahor sicer pravi, da Slovenije "dolgoročno ne moremo razvijati s povečevanjem dolga" in da je to problem tudi pri kreditiranju podjetij. Država želi med drugim prek jamstev pomagati, da bodo posojila dobila zdrava podjetja, da se bodo lahko širila in razvijala naprej, ter podjetja, ki so v težavah, a imajo možnost "ozdravitve".
Podjetjem, ki so "klinično mrtva", bo država "umetno dihanje odklopila", pravi Pahor. Takšna podjetja, "ki nimajo poslovne vizije, ne morejo računati, da bodo samo zato, da bodo ohranjale nekaj delovnih mest, predvsem pa slabo lastništvo, dobile kredite".
Pahor je napovedal, da bo vlada na seji v četrtek sprejela besedilo zakona o jamstveni shemi, ki bo namenjena jamstvom posojil podjetjem za razvojne projekte.
Jamstvene sheme pa ne rešujejo problema likvidnosti, jih samo odpravljajo na strateški ravni, so po Pahorjevih besedah ugotavljali na sestanku. Kreditna aktivnost se je povečala, pri čemer da je ta rast višja kot rast bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan.
Glede likvidnosti so sodelujoči ugotovili, da je težava v plačilni nedisciplini, predvsem pa v plačilni sposobnosti podjetij, je dejal Svilan in dodal, da je treba slovenska podjetja "bistveno dokapitalizirati".
Obrestne mere slovenskih bank so višje kot v nekaterih drugih razvitih državah, kar se da po Lahovnikovih besedah v delu pojasniti z dejstvom, da imajo podjetja premalo kapitala glede na dolgove. Je pa še nekaj prostora, da se razlika v višini obrestnih mer zmanjša, meni Lahovnik. S potrebo po tem, da se ta problematika pogleda, se po Lahovnikovih besedah strinja tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je danes sodeloval na sestanku.
Bankirji so po Svilanovih besedah zadovoljni z ugotovitvijo, da se država zaveda, da ne bo možno financiranje vseh podjetij. Udeleženci sestanka so sicer ugotavljali, da je v vseh slovenskih bankah dovolj sredstev za razvojne projekte slovenskega gospodarstva.
Banke so dobile zagotovilo, da bo tudi v prihodnje alokacija sredstev v gospodarstvu prepuščena bankam, da bodo lahko "selekcionirale v skladu s svojimi ocenami, bonitetnimi možnostmi podjetij in razvojno perspektivo". Svilan dodaja, da so se banke zavezale, da bodo prešle na "odgovorno posojanje", tako da ne bi prišlo do stanja, ko "imamo kreditno zasvojenost".