V skladu z dogovorom v uredništvu sem želel spremljati dogajanje v volilnem štabu stranke Svoboda, a so me na vhodnih vratih v Cvetličarno zavrnili in mi sporočili, da mi niso odobrili akreditacije. Presenečen sem vprašal, kaj je vzrok, a ga niso navedli.

Prav tako mi niso pojasnili, kdo konkretno je sprejel takšno odločitev. Ali je tako ukazal predsednik Robert Golob? Stranka, so mi odgovorili. Brez imena in priimka. Za svojimi nespodobnimi odločitvami očitno niso sposobni stati tako kot novinarji za svojimi prispevki. 

S stranko Gibanje Svoboda sem vseskozi doslej korektno sodeloval. Nihče, ki sem ga zaprosil, mi ni odklonil intervjuja, vedno sem dobil informacije, tudi tiste »off the record«. Zdaj pa sem nenadoma pristal na njihovi črni listi, skupaj z NovoTV24 in Planet TV, ki so ju prav tako zavrnili.

S tem, ko so mi zavrnili vstop v njihov volilni štab, so mi onemogočili novinarsko spremljanje volitev, a ne le meni, tednik Reporter je ostal brez reportaže o dogajanju v največji vladni stranki. Za zamero Reporterju nimajo prav nobene podlage. V zadnji številki je bil objavljen intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki je nastopal tudi v podkastu.

»V Svobodi nikoli ne veš, kdaj in zakaj te postavijo pred vrata!«

Pisec teh vrstic pa sem nekaj tednov prej opravil intervju s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je (bila) najbolj priljubljena političarka Svobode. Morda jih je to zmotilo, še posebej vprašanja, ki sem ji jih zastavljal.

Moja vprašanja intervjuvancem in komentarji so velikokrat motili tudi prvaka SDS Janeza Janšo, ki me je po Twitterju (danes X) grobo žalil, zaradi česar sem ga celo tožil. A nikoli se ni zgodilo, da bi me v SDS postavili pred vrata, ko sem prišel na njihov kongres.

Po vsem tem se sprašujem, kaj je bolje za medijsko svobodo: četrta Janševa vlada ali druga Golobova vlada. Oba možna mandatarja imata podoben odnos do novinarjev. A Janša vsaj na X pove, kaj ga pri kom moti. V Golobovi Svobodi pa niti tega ne povedo.

Upam, da bo zaradi tega nezaslišanega incidenta protestirala kakšna novinarska ali nevladna organizacija. Kar se je v nedeljo zgodilo meni, se lahko komurkoli, kateremukoli novinarju. Naj mi pisatelj Tone Partljič oprosti, če parafraziram njegove besede: »V Svobodi nikoli ne veš, kdaj in zakaj te postavijo pred vrata!«

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.