Rektor "ne razume" vlade, Janša pa pravi, da gre za strateške odločitve

Vlada na četrtkovi seji ni podala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022. Zakon o visokem šolstvu sicer določa, da morajo visokošolski zavodi razpise za vpis objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom študijskega leta, torej najpozneje 1. aprila. Vendar pa se čas kljub temu izteka, saj rokovniki prijavno-sprejemnega postopka rok objave razpisa za vpis določajo okoli 1. februarja.

Ravnanje vlade je vznemirilo tako visokošolsko kot tudi politično javnost. Rektorji vseh štirih univerz so po rektorski konferenci sporočili, da jih je preložitev podaje soglasja negativno presenetila. Kot je povedal predsedujoči rektorski konferenci Zdravko Kačič iz mariborske univerze, je na 1. februar vezan celoten vpisni proces.

Študenti morajo imeti po njegovih besedah dovolj časa na voljo za odločitev o tem, na kakšen študij se bodo vpisali, zato gre lahko kakršno koli zamikanje tega datuma, četudi za to obstajajo pravne podlage, neposredno na škodo celotne generacije maturantov.

Tudi rektor ljubljanske univerze Igor Papič poteze vlade ne razume. Če je karkoli narobe v obstoječem sistemu, se je po njegovem mogoče pogovoriti, pri tem pa je poudaril, da ne gre za univerze, pač pa za praktično celotno generacijo dijakov, ki so padli v veliko negotovost, kaj bo z njihovim vpisom.

Pozivom sta se pridružila tudi rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar in prorektor za izobraževanje na novogoriški univerzi Mladen Franko. Prva je dejala, da nesoglasje vlade k razpisu predstavlja nepredstavljivo škodo za celotno generacijo dijakov in hkrati javne institucije postavlja v neenakovreden položaj z zasebnimi univerzami, ki soglasja vlade ne potrebujejo.

Presenečenje so v pismu ministrici za izobraževanje Simoni Kustec izrazili tudi v visokošolskem sindikatu. Kot so zapisali, ozadij in razlogov za odlaganje soglasja ne poznajo in se jim v tem trenutku ne zdijo pomembni, vidijo pa v tem neposredno analogijo z blokado zaposlovanja na raziskovalnih projektih, tudi na tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva.

Ravnanje vlade so prav tako obsodili študentski sveti ljubljanske, mariborske in primorske univerze ter opozorili, da bo to resno prizadelo celotno generacijo bodočih študentov. V Študentski organizaciji Slovenije so spomnili, da je bil razpis že usklajen med deležniki in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, a vlada kljub temu o njem ni odločala. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pa je ministrstvo za izobraževanje pozval, naj se zavzame za takojšnjo izdajo soglasja.

Predsednik vlade Janša je medtem zanikal, da bi bil vpis na fakultete zaradi preložitve soglasja lahko ogrožen. Kot je navedel na Twitterju, je bilo gradivo predloženo šele nekaj dni nazaj in je strateške narave, pred vlado pa ga mora obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh.

Tudi na včerajšnji novinarski konferenci je premier poudaril, da ne drži, da bi vlada blokirala soglasje. Pojasnil je, da vlada te točke ni obravnavala. Ministrstvo za izobraževanje je namreč gradivo poslalo nekaj dni nazaj in ni bilo časa niti za to, da bi ga obravnaval pristojni odbor vlade.

Na ministrstvu za izobraževanje so za sicer STA pojasnili, da so gradivo za razpis na vlado posredovali 22. januarja. Po protokolu obravnave vladnih gradiv bo o gradivu, kot to velja za vsa vladna gradiva, obravnava najprej potekala na obeh vladnih odborih v torek, nato pa na seji vlade, so zapisali.

Kot pravijo, vlada vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, "edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo zaključili do 1. februarja".

Ker predloga na vladi še niso obravnavali, po besedah Janše ne vedo, ali je dober ali slab. Gre pa po Janševih besedah za strateške odločitve in "nima smisla, da se teh odločitev lotevamo tako, kot so se jih že včasih naši predhodniki v preteklosti in smo potem ustvarili na tisoče mladih brez možnosti zaposlitve tako v Sloveniji kot okviru skupnega evropskega trga".

Je pa poudaril, da vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti neka zbirka želja tistih, ki te fakultete vodijo, ampak je to strateški razvojni dokument države, ki ga je treba jemati zelo resno.

Sicer pa je, je še povedal Janša, ministrici za izobraževanje naročil, da razišče razloge, zakaj je na ministrstvu prišlo do poznega predloga in tudi sankcionira tiste, ki so za to odgovorni. Ministrstvo za delo pa mora do takrat, ko bo vlada dokument obravnavala, predstaviti potrebe slovenskega gospodarstva, javnega sektorja ter države kot takšne po posameznih profilih.

Iz predloga, ki ga je Janša objavil na Twitterju, sicer izhaja, da predlog razpisa največji delež vpisnih mest predvideva za področje umetnosti, humanistike in družboslovja, in sicer 39-odstotni. 37 odstotkov vpisnih mest je predvidenih za področje naravoslovja tehnike in informacijsko-komunikacijske tehnologije, 10 odstotkov za področje zdravstva in sociale, sedem odstotkov za področje izobraževanja, šest odstotkov za področje transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev in dva odstotka za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.

Na zamik podaje soglasja so se kritično odzvali tudi v delu opozicije, kjer so napovedali zahtevo za sklic nujne seje odbora za izobraževanje. Po njihovem mnenju gre namreč za dokaz stihijskega delovanja vlade in še en razlog za interpelacijo ministrice za izobraževanje.