Bo Unesco počastil Plečnika?

Nominacijo je pod vodstvom ministrstva za kulturo pripravljala delovna skupina strokovnjakov Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljana ter zunanjih sodelavcev v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana ter v sodelovanju z lokalnimi zavodi, lastniki in upravljavci Plečnikove dediščine.

Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja Icomos je Plečnikova dela v Ljubljani prepoznal kot izjemen primer oblikovanja urbanega prostora po meri človeka, v skladu z globoko humano vizijo arhitekta, ki je med obema svetovnima vojnama preoblikoval nekdanje provincialno mesto cesarstva v simbolno narodno prestolnico. Pritrdil je predlagani argumentaciji izbora javnih prostorov - mestnih trgov, parkov, ulic, promenad, nabrežij in mostov reke Ljubljanice - in javnih ustanov - Nacionalna univerzitetna knjižnica, pokopališki kompleks Žale, cerkvi sv. Frančiška Asiškega in sv. Mihaela na Barju ter tržnice.

Slovenija ima na Unescovem seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine trenutno štiri vpise, od tega dva v kategoriji kulturne dediščine, in sicer prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju in rudnik živega srebra v Idriji, v enoti naravne dediščine pa Škocjanske jame in starodavne bukove gozdove.

Na reprezentativni seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva pa so uvrščene štiri posebnosti Slovenije - Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji in suhozidna gradnja.