Slovenija želi Plečnikovo Ljubljano spraviti na Unescov seznam: o razpadajočem stadionu raje molči
23. jan. 2020 5:55
Vlada bo na današnji seji obravnavala projekt nominacije stavbnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za vpis na Unescov seznam. Vpis na poskusni seznam z naslovom Brezčasna, humanistična arhitektura Jožeta Plečnika je Slovenija na Center za svetovno dediščino oddala januarja 2018, rok za oddajo dosjeja je konec meseca.
Slovenija je od leta 2011 s Češko sodelovala pri pripravi transnacionalne nominacije stavbnih in urbanističnih del Plečnika v Ljubljani in Pragi. Po prekinitvi sodelovanja je začela s pripravo serijske nacionalne nominacije Plečnikovih del v Ljubljani za vpis na Unescov seznam z delno spremenjeno vsebino.
Konec januarja 2018 je ministrstvo za kulturo v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in veleposlaništvom v Parizu oddalo na Center za svetovno dediščino posodobljen vpis na poskusni seznam. Rok za oddajo dosjeja je 31. januar, s čimer je nominacija uradno sprejeta in vključena v evalvacijski ciklus 2020-2021. Odbor za svetovno dediščino bo nominacijo predvidoma prvič obravnaval na zasedanju julija 2021, možne odločitve pa so vpis, odlog preložitev nominacije ali negativna odločitev, piše v vladnem gradivu.
Nominacija vključuje spomeniško območje z izbranimi stavbnimi in urbanističnimi ureditvami, ki je nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat Plečnikovega dela.
Nominacijo sestavlja šest sklopov: vodna os mesta z nabrežji Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice, kopenska os z Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico in Kongresnim trgom s parkom Zvezda, ureditev arheološkega parka Rimski zid, Plečnikove Žale ter cerkvi v sv. Mihaela in sv. Frančiška Asiškega. Slavni stadion za Bežigradom, ki je danes zarasla ruševina, jasno ni del nominacije.
Pomagajte oblikovati Reporter!
Vaše mnenje šteje. Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati vsebine, ki jih berete vsak dan.