Slovenija želi Plečnikovo Ljubljano spraviti na Unescov seznam: o razpadajočem stadionu raje molči

Slovenija je od leta 2011 s Češko sodelovala pri pripravi transnacionalne nominacije stavbnih in urbanističnih del Plečnika v Ljubljani in Pragi. Po prekinitvi sodelovanja je začela s pripravo serijske nacionalne nominacije Plečnikovih del v Ljubljani za vpis na Unescov seznam z delno spremenjeno vsebino.

Konec januarja 2018 je ministrstvo za kulturo v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in veleposlaništvom v Parizu oddalo na Center za svetovno dediščino posodobljen vpis na poskusni seznam. Rok za oddajo dosjeja je 31. januar, s čimer je nominacija uradno sprejeta in vključena v evalvacijski ciklus 2020-2021. Odbor za svetovno dediščino bo nominacijo predvidoma prvič obravnaval na zasedanju julija 2021, možne odločitve pa so vpis, odlog preložitev nominacije ali negativna odločitev, piše v vladnem gradivu.

Nominacija vključuje spomeniško območje z izbranimi stavbnimi in urbanističnimi ureditvami, ki je nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat Plečnikovega dela.

Nominacijo sestavlja šest sklopov: vodna os mesta z nabrežji Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice, kopenska os z Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico in Kongresnim trgom s parkom Zvezda, ureditev arheološkega parka Rimski zid, Plečnikove Žale ter cerkvi v sv. Mihaela in sv. Frančiška Asiškega. Slavni stadion za Bežigradom, ki je danes zarasla ruševina, jasno ni del nominacije.