Kot gobe po dežju so se začela pojavljati podjetja, zavodi in društva s socialnopodjetniškimi vsebinami, denar za preživetje pa so si si zagotovila iz državnega proračunskega denarja, pa tudi z razvojnim zakonom o Pomurju.
Zanimivo, bolj ali manj so vsi iniciatorji socialnega podjetništva imeli v žepu člansko izkaznico Židanove SD. Čeprav zagrizeni zagovorniki javnega so se socialni podjetniki pokazali kot pravi liberalci in socialno podjetništvo spremenili v zasebni dobičkonosni partijsko-družinski posel, nasičen s klientelizmom in korupcijo. Kaj imajo skupnega Marija Bačič, državnozborska poslanka SD, Goran Miloševič, lokalni funkcionar SD, občinski svetnik v MO Murska Sobota in direktor številnih socialnih podjetij in zavodov, ter Franc Cipot, direktor javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci ali CEROP, d. o. o.?
Spodleteli nakup Murskega vala
CEROP Puconci, ki ga vse od ustanovitve julija 2008 vodi bivši župan Moravskih Toplic Franc Cipot, je bil v preteklih mesecih deležen izjemne medijske pa tudi siceršnje pozornosti pomurske javnosti. Zeleni rudnik Pomurja, katerega ustanoviteljice so vse pomurske občine, se je konec letošnjega januarja lotil nakupa večinskega deleža v radijski družbi Radio Murski val.
Dotedanji lastnik, zasebna trgovska družba GMT, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih rezervnih delov, v lastništvo Murskega vala pa je vstopila, ko je iz njenega lastništva izstopil Dnevnik, je sicer imela resnega ponudnika za nakup izven Pomurja, vendar je zmagal »regijski« interes. Lastnika GMT Vlada Karolyja je namreč obiskal soboški župan Aleksander Jevšek, družbo sta mu delala direktor Cera Franc Cipot in odgovorni urednik radia Murski val Dejan Fujs s prošnjo, da Ceropu oziroma posredno pomurskim občinam proda lastništvo v Murskem valu.
Po vseh kolobocijah, ko je zaradi izredno ostrega odziva pomurske javnosti od nakupa prvi odstopil soboški župan Aleksander Jevšek, CEROP ni postal večinski lastnik Murskega vala, čeprav je od ministrstva za kulturo že dobil dovoljenje za nakup, ki bi ga seveda njegov direktor Franc Cipot poravnal z javnim denarjem.
Namera za nakup radia je bila sporna za člane Sveta za radiodifuzijo, ker so v tem videli nevarnost, da se medij sprevrže v radijsko trobilo občinskih veljakov, poleg tega je sporna tudi z vidika dejavnosti družbe CEROP, ustanovitveni akt tega javnega podjetja namreč ni predvidel ukvarjanja z mediji, a je minister Peršak vseeno izdal pozitivno mnenje, tudi zato, ker je zanj lobiral poslanec Desusa Franc Jurša.
Megalomanski projekt za tri milijone evrov
Tako kot ni registriran za medijsko dejavnost, CERO Puconci ni registriran za investicijsko dejavnost v stanovanjske nepremičnine. Pa vendar je junija 2015 z delom dobička, bilo ga je za dobrih 840 tisoč evrov, v središču Murske Sobote kupil razpadajočo nepremičnino nekdanje Družbene prehrane propadle mesne industrije Pomurka.
Heta Leasing je dobila 230 tisoč evrov, direktor Ceropa Franc Cipot pa je napovedal, da bo še do konca 2015 v obnovljenih prostorih, za kar bo porabljenih še sto tisoč evrov, zaživel center ponovne uporabe, v novem socialnem podjetju Mensana, d. o. o., pa naj bi 20 zaposlenih obnavljalo in prodajalo rabljeno pohištvo, stroje in oblačila. Objekt z ravno streho naj bi dobil še eno nadstropje, kjer bodo varovana stanovanja.
Takšne so bile napovedi Franca Cipota pred dvema letoma. V tem času se je marsikaj spremenilo, med drugim tudi to, da je iz tega nastal megalomanski projekt, za katerega bo CEROP plačal okoli tri milijone evrov. Skelet propadle Družbene prehrane bo nadgrajen z dvema nadstropjema stanovanj. Upravljanje objekta, ki naj bi ga slovesno predali namenu še pred koncem leta, je CEROP prepustil Mensani.
Imperij socialnega podjetništva
Socialno podjetje Mensana je še kot župan občine Moravske Toplice ustanovil Franc Cipot, ki je še danes njen direktor od ustanovitve 5. februarja 2010, torej v času Cipotovega županovanja, je iz občinskega proračuna prejelo 138.981,32 evra. Vse do 13. januarja 2016 je bilo 24-odstotni solastnik Mensane tudi podjetje Finance svetovanje, d. o. o., katerega lastnik in direktor je bil Franc Cipot. Lastniška struktura se je takrat spremenila, v Mensano sta vstopila s po 25 odstotki CEROP in Mozaik – društvo za socialno vključenost, socialno podjetje.
Društvo Mozaik je bilo ustanovljeno pred 14 leti in je nekakšen prvi korak Gorana Miloševiča pri ustvarjanju omrežja socialnega podjetništva. Podatek s spletnega portala Erar KPK razkriva, da je društvo Mozaik od junija 2003 pa do danes od države prejelo 5.190.943,68 evra. Avgusta 2007 je Mozaik v Šalovcih na Goričkem ustanovi zavod Korenika za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Njegov direktor je še danes Goran Miloševič. Podatek Erarja KPK: do danes je zavod Korenika od države prejel 1.788.489,70 evra. Velik del denarja je bil za obnovo opuščene kmetije v Šalovcih, kjer se ukvarjajo z ekološko pridelavo in predelavo poljščin, zelišč, sadja in zelenjave.
Zanimivo, bolj ali manj so vsi iniciatorji socialnega podjetništva imeli v žepu člansko izkaznico Židanove SD.
Leta 2012 se je v lastništvo Korenike vključilo invalidsko podjetje Pribinovina – proizvodno in storitveno podjetje, d. o. o. Njegov soustanovitelj leta 2006, direktor in 51-odstotni lastnik je Goran Miloševič, slabih 25 odstotkov lastništva pa pripada Heleni Kodila, soprogi Janka Kodile iz družbe Kodila, d. o. o., znane tudi po blagovni znamki Diši po Prekmurju.
Danes je eko-socialna kmetija Korenika v Šalovcih le še poslovna enota podjetja Pribinovina, katerega osnovna dejavnost je pakiranje. Po podatkih Erarja KPK je bila Pribinovina doslej deležna 823.044,48 evra proračunskega denarja. Dobiček seveda ustvarja s trženjem pridelkov in izdelkov Korenike, ki zaposluje zvečine osebe s socialnega obrobja, invalide, trajno brezposelne, seveda je temu primerno nizko vrednoteno tudi njihovo delo.
Goran Miloševič je še lastnik Proacta, svetovanje za razvoj, Goran Milošević, s. p., direktor pa njegova soproga Lili Milošević, ki jo je mož pred dvema letoma zaposlil tudi v zavodu Korenika. Goran Milošević je tudi polovični lastnik in direktor Razvojne zadruge Granar, z. o. o., socialno podjetje. Druga polovica je v lasti zakoncev Kodila, lastnikov družbe Kodila, d. o. o., in društva Diši po Prekmurju.
Prav pred enim letom je Granar prejel 25 tisoč evrov od Javnega sklada RS za podjetništvo, društvo Diši po Prekmurju, katerega edini lastnik in direktor je podjetnik Janez Kodila, pa od leta 2003 do danes 1.320.539,45 evra. Kodila, d. o. o., društvo Diši po Prekmurju, Pribinovina in društvo Mozaik so nosilci prestižne prireditve v Ljubljani Diši po Prekmurju, na zaprtih VIP-predstavitvah pa je osrednji gost nekdanji predsednik Milan Kučan.
Lepljivi prsti družine Miloševič
Goran Miloševič in njegova Pribinovina sta se leta 2012 znašla sredi kriminalistične preiskave, povezane z organiziranim kriminalom in korupcijo pri implementaciji leta 2009 sprejetega razvojnega zakona o Pomurju. Takrat je s položaja v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja odletel njegov državni sekretar in strankarski kolega Andrej Horvat, ki se je v družbi rad pohvalil, da ga je Borut Pahor imenoval za »gubernatorja Pomurja!« V kriminalistični preiskavi so iskali dokaze o Horvatovem klientelizmu pri pridobivanju denarja za strankarske kolege in prijatelje s tremi razpisi SVLR v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov.
Vpletena podjetja Pribinovina z Goranom Miloševičem, Oikos Andreja Drapala in Pristop Uroša Hakla, ta je danes lastnik Večera in pomurskega Vestnika, naj bi kar sama oblikovala razpisne pogoje, napisane njim na kožo. Kriminalistična preiskava, ki jo je usmerjal NPU, je sicer za seboj pustila tri kazenske ovadbe proti prej omenjenim osebam, menda je zadeva na mariborskem okrožnem sodišču v fazi preiskave. Za oškodovanje države jim grozi od enega do osem let zapora. To seveda ne moti soboške SD, ki je tudi na zadnjih lokalnih volitvah Gorana Miloševiča uvrstila na kandidatno listo za svetnika MO Murska Sobota. Miloševič seveda sedi v tem mandatu v svetniški klopi SD.
Slovenski javnosti je Goran Miloševič bolj malo poznan, bolj znan je njegov brat zdravnik nevrolog dr. Zoran Miloševič, ki se je konec leta 2013 znašel v primežu policijsko tožilskega pregona zaradi korupcije, saj naj bi za naročila nekaterih medicinskih izdelkov pri družbi Emporio Medical prejel najmanj sto tisoč evrov podkupnine. Tudi ta zadeva je menda na ljubljanskem okrožnem sodišču v fazi sodne preiskave.
Tretji člen družine Miloševič je polkovnik Vladimir Miloševič, poveljnik TO za severovzhodno Štajersko med osamosvojitveno vojno, medijska zvezda pa je postal, ko naj bi ga po ukazu generala JLA Delića aretirali in prisilno zadržali v mariborski kasarni. Po osamosvojitveni vojni je verjetno zaradi užaljenosti, ker ni postal general in načelnik generalštaba SV, ampak je bil upokojen, širil zgodbe o tem, da je Janez Janša nameraval sestreliti helikopter, s katerim se je vozil. Bil je tudi hvaležen sogovornik vsem, ki so želeli poslušati zgodbe o trgovini z orožjem, pri čemer je vedno pozabil povedati, da je bil vpleten vanjo.
Vladimir Milošević je seveda tesen prijatelj Milana Kučana, vodi pomursko veteransko organizacijo, na kmetiji Korenika pa ga je za svetovalca angažiral tudi sin Goran. Zanimivo, da sta tisti dan decembra 2013, ko je bila velika kriminalistična preiskava o korupciji belih ovratnikov, v kateri je bil pridržan tudi dr. Zoran Miloševič, Vladimir Miloševič in general Ladislav Lipič, ki danes kot predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo javno zanika dejstva o razorožitvi TO leta 1990, z avtomobilom odbrzela v Ljubljano k Milanu Kučanu po pomoč. Oba je na kavi v Tepanjah videl avtor tega zapisa.
Družinski posel v medgeneracijskem centru
Vrnimo se k rdečemu družinskemu omrežju socialnega podjetništva v Prekmurju in investiciji javnega podjetja CERO Puconci v večgeneracijski center v Murski Soboti, kjer bo na voljo 16 stanovanj, ki so že predmet javne ponudbe za nakup. Zanimivo, da je glavni izvajalec del Kolektor Koling in ne Pomgrad prekmurskega tajkuna Stanka Polaniča, za katerega je finančna družba Franca Cipota leta in leta opravljala računovodske storitve.
Kako to, da je Cerop upravljanje objekta in z vsebinami predal socialnemu podjetju Mensana? Kaj ima poslanka SD Marija Bačič, ki je v klop državnega zbora sedla po tem, ko je Miro Cerar njenega partijskega šefa Dejana Židana imenoval za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri celotni zgodbi? Marija Bačič je namreč tašča Gorana Miloševiča in sestra soproge direktorja Javnega podjetja CERO Puconci Franca Cipota, ki je nepremičnino propadle Družbene prehrane kupil sredi leta 2015. Le sklepamo lahko, da so na družinskih srečanjih dosegli dogovor, kako bo Goran Miloševič prišel do novega posla.
Iz podjetja Mensana je leta 2016 izstopila družba Franca Cipota Financ svetovanje, lastniški delež je prevzelo društvo Mozaik Gorana Miloševiča. Da gre za družinsko zadevo na področju sociale, ki jo izdatno finančno podpirajo vsi vladni resorji, kjer so ministri in ministrice iz kvote SD, priča tudi podatek, da je Marija Bačič predsednica društva Sožitje, ki ob Društvu prijateljev mladine Murska Sobota bedi nad tem, kdo bo in kdo ne bo med šoloobveznimi otroci šel na počitnice v Baško.
Marija Bačič je tudi članica IO združenja Sožitje, njena hči Lila Miloševič pa članica uredniškega odbora revije združenja Sožitje Naš zbornik. Koliko evrov iz tako pridobljenih nepovratnih sredstev se bo v prihodnjem letu prelilo v financiranje predvolilne kampanje SD v Prekmurju? Približno so vse družbe partijsko-družinskega omrežja socialnega podjetništva v desetih letih od države prejele za dobrih deset milijonov evrov nepovratnega denarja.
Ob koncu, brskanje po spletnem Erarju KPK pokaže tudi podatek, da je Franc Cipot od decembra 2015 preko družbe Financ svetovanje 31-odstotni lastnik in direktor družbe Prodax proizvodnja in trgovina, d. o. o., razvpiti finančnik Matija Maček (spomnim na Urško Čepin in njeno dejavnost ponujanja spolnih storitev) pa prokurist. Prodax, ki naj bi se ukvarjal s trgovino na debelo s čokolado, sladkorjem in sladkornimi izdelki, je živ poslovni subjekt, zlate čase pa je imel pred desetletjem, ko je od tako imenovanega Ribniškega sklada prejel skoraj 30 tisoč evrov, njegovo hčerinsko podjetje Grede Tešanovci, v katerem ima Prodax nekaj več kot 66-odstotni lastniški delež, pa 324.603,11 evra.
Zgodba o družbi Grede sega dobro poldrugo desetletje nazaj, ko so v Moravskih Toplicah občinarji z županom Francem Cipotom na čelu razmišljali, kako dodatno izrabiti naravni dar termalne vode in se spomnili projekta pridelave zelenjave v ogrevanih rastlinjakih. Na občinskih parcelah so nastale Grede, d. o. o., in tudi z občinskim denarnim vložkom, ki pa so danes med prisilno poravnavo in stečajnim postopkom. Ampak o tem v drugem prispevku.
