Slovenski duh Assisija – duh Hude jame
28. okt. 2016 7:44 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017


Gomila mrličev iz Mušičeve serije slik Nismo poslednji se v loku pne čez platno, kot da jim je slikar v vzgibu pietete poklonil pokop, ki ga niso bili deležni ob uri smrti. Nobenega opisa, nobene definicije in izjave; le skrčena, zakrčena in krčevita zmes teles kot skrajni rob prebivanja-v-smrti, kot poslednji, kot zadnji, pred-smrtni krik-po-biti, kot bi se izrazil pesnik.
Gotovo, težko je v besede prevajati umetniške slike, če je že dokumentarna fotografija močnejša od pisane besede. Bela gomila, posuta z apnom, je dobre četrt stoletja pozneje za Mušičevim preroškim krikom našla pot iz zaprtega Barbarinega rova v Hudi jami pri Laškem. Fotografije tega poboja so za izdajalce tako moteče, da jih je osrednji slovenski dnevnik in še kdo v medijskem establišmentu ob razkritju dosledno prezrl. Menda zaradi pietete, o kateri te dni velikokrat slišimo, v resnici pa zato, ker fotografija pripoveduje, naj ne pozabimo.
Čeprav šibke, so besede vendarle lahko prav tako preroške. Pred dobrimi tremi desetletji je Andrej Capuder v Celovškem Zvonu zapisal: »Kajti prihodnost vstaja iz preteklosti, sedanjost ni nič drugega kot vezni člen, po katerem se zapira eno brezno za nami in se odpira drugo pred nami.« In res se potem, ko se bo zaprlo brezno Barbarinega rova, odpirajo še druga. Dela je še za veliko let. Sledi evidentiranje nekaj sto morišč in iznos ter pokop na deset tisoče izvensodno umorjenih Slovencev in pripadnikov drugih narodov.
Ne spreminjamo zgodovine, ampak spreminjamo prihodnost, je pred (začasnim?) grobom žrtev Hude jame dejal predsednik države Borut Pahor. Ima prav, prav v imenu spreminjanja zgodovine so bili storjeni zločini totalitarnih režimov. Spreminja pa se pogled na zgodovino. Mlajše generacije in potomci si ga sploh še ustvarjajo. Naš in njihov skupen pogled na ciklus slik Nismo poslednji in fotografijo bele gomile, je prelomen za nauk zgodovine. Da bomo in bodo tudi za našo komunistično preteklost vedeli, kaj je spodobno in kaj zavrženo, ko razpravljamo o načrtovanih in organiziranih množičnih zločinih, ki so uvedli totalitarni režim in ga na koncu poslali v moralni bankrot.
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je spomnil na besede papeža Frančišek, ki je jih je zapisal po obisku taborišča Auschwitz v knjigo obiskovalcev: »Gospod, usmili se svojega ljudstva. Gospod, odpusti tolikšno krutost«. S temi papeževimi besedami, je dodal nadškof Cvikl, se tudi mi poslavljamo od žrtev Hude jame. Njegova in skupna prošnja za usmiljenje, poziv, naj naredimo vse, kar je v naši moči, da se krivična in krvava dejanja polpretekle zgodovine nikoli več ne bi ponovila, bi bil lahko slovenski duh Assisija – duh Hude jame.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke