Šef AVK Matvoz grozi, da bo Bruselj obvestil o pritiskih in pozivu vlade, naj ga razrešit

"Postopanje vlade gre jemati izredno resno, zlasti v luči odprtih postopkov, ki jih vodimo na agenciji, pomanjkanju utemeljenih razlogov za sum nestrokovnosti pri opravljanju mojega dela ter pristojnosti vlade v odhodu," je za včerajšnjo izdajo časnika dejal Matvoz.

Glede postopka koncentracije v primeru Mercator je dejal, da AVK postopka po uradni dolžnosti (še) ni uvedla, ker ni bila izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam zakona.

"Agencija je bila o zadevi obveščena zgolj iz medijev in tako ne razpolaga z vsemi relevantnimi informacijami, na podlagi katerih bi lahko zaključila, ali je podana podlaga za ukrepanje. Ne glede na navedeno pa AVK zadevo podrobneje preučuje, in bo, če se bo izkazalo za potrebno, ukrepala v skladu s svojimi pooblastili," je dejal.

O tem, ali bi morala hrvaška vlada po uveljavitvi lex Agrokor, na podlagi katerega je bila v koncernu imenovana izredna uprava, priglasiti koncentracijo, je Matvoz dejal, da obveznost priglasitve koncentracije nastopi v primeru, če sta izpolnjena dva pogoja, pravni in ekonomski, pri čemer je pravni pogoj izpolnjen, če gre za trajno spremembo kontrole nad podjetjem.

"Podjetje Agrokor agencije o trajni spremembi kontrole nad podjetjem Poslovni sistem Mercator ni obvestilo, iz medijev pa izhaja, da je postopek izredne uprave časovno omejen in se zaključi v obdobju enega leta, lahko pa se podaljša še za tri mesece. Agencija bo pozvala podjetje Agrokor, da izkaže element trajnosti v zadevi lex Agrokor, saj transakcij, ki imajo za posledico le začasno spremembo v kontroli, zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ne obravnava," je dejal.

Počivalšek je za torkovo izdajo Večera dejal, da se mu zdi "glede na pomen te zadeve za nacionalni interes nujno, da bi svet AVK preveril zakonitost delovanja v tem primeru".

Matvoz je na to odgovoril, da AVK ni varuh nacionalnega interesa, temveč varuh konkurence. "Takšne pozive razumem kot vrsto pritiska," je dejal.

O morebitnih pritiskih glede primera Pro Plus - AVK presoja koncentracijo družbe Pro Plus, ki izdaja Pop TV in Kanal A, ter družbe Slovenia Broadband, ki ima istega lastnika, United Group, kot telekomunikacijski operater in ponudnik TV-programov Telemach - je dejal, da gre za pritiske prek medijev, kjer se "najde strokovnjak, ki izpodbija tvoje delo", ter za časovni pritisk prek pooblaščencev strank v postopkih ali drugih, kot je bil primer izjave Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (United Group je v večinski lasti ameriškega sklada KKR), naj se postopek čim prej zaključi in da so dolgi postopki slab signal za vlagatelje.

"Jaz bi dejal drugače, to je dober signal za investitorje, saj jim dajemo vedeti, da bo AVK vzpostavila dobro in zdravo konkurenčno okolje. In da ne bo ničesar prepustila naključju. Vzpostavljamo pravo ravnovesje za obstoječe in bodoče vlagatelje," je dejal.

Po njegovih besedah je AVK doslej odločala v razumnih rokih ter ravnala strokovno, ekonomično in gospodarno, da ni povzročala škode.

O pritiskih politike je dejal, da jo verjetno primer zanima, da pa na AVK tega ne občutijo oz. občutijo "samo takrat, ko kaj preberemo v medijih".

Kdaj bo AVK izdala odločbo v primeru Pro Plus, ni mogel napovedati. Zatrdil je, da volitve nimajo nobenega vpliva na njihovo odločitev. Instrukcijski rok, ki poteče sredi maja, bodo verjetno prekoračili, je povedal in poudaril, da gre za izjemno težek primer z velikim številom trgov in analiz. AVK je presojo trgov zaupala zunanjemu izvajalcu, kar po njegovih besedah v tujini ustaljena praksa, AVK pa je doslej ni uporabila, ker za to ni imela zagotovljenega denarja.