Radikalizacija slovenskih muslimanov

Čeprav je Bosna veljala za državo, kjer so muslimani »zmerni«, se je to v zadnjih letih v določenem deležu spremenilo. Tudi tam narašča število vahabitov (sami se imenujejo salafisti), ki živijo po izvornem islamu, in so že izpeljali več terorističnih dejanj s tragičnimi posledicami. Žal se radikalizirajo tudi mnogi muslimani v Sloveniji, ki izvirajo iz Bosne in drugih območij nekdanje Jugoslavije.

Tako vse več muslimanskih staršev ne dovoli, da bi se njihove hčerke v osnovnih šolah udeležile plavanja kot dela obveznih vsebin, zgolj zato, da »se ne bi kazale v kopalkah«. Tako Islamska skupnost v Sloveniji pod vodstvom muftija Nedžada Grabusa kot Slovenska muslimanska skupnost pod vodstvom imama Osmana Đogića sklepata šeriatske zakonske zveze, po katerih je med glavnimi pravicami moža tudi tista do spolnih odnosov, ki mu jih sme žena odreči le v posebnih primerih (menstruacija, nosečnost …).

Obe skupnosti smo vprašali, ali po njihovem v šeriatski zakonski zvezi žena možu res nima pravice odkloniti spolnih odnosov, kakšna kazen lahko doleti muslimana, ki se odvrne od vere (po šeriatskem pravu je to smrt), ali se jim zdi prav, da se muslimanske osnovnošolke ne udeležujejo plavanja, kakšne so sankcije, če žena v šeriatskem zakonu prevara moža (po šeriatskem pravu je kazen bičanje ali smrt, če to stori z »nevernikom«)? Pri Islamski skupnosti pravijo, da delujejo po pozitivnih predpisih Republike Slovenije in zakonu o verski svobodi.

Leta 2007 so z državo podpisali sporazum o pravnem položaju Islamske skupnosti, Slovenija je sekularna država in v demokratični družbi se posameznik svobodno odloča o svojem verskem prepričanju. Z vprašanji, ki smo jim jih zastavili, se ne ukvarjajo. Zlovešč je njihov molk na postavljena vprašanja, saj pomeni, da se nočejo opredeliti o pravilih šeriatskega prava, čeprav so z vidika človekovih pravic popolnoma nesprejemljiva. Islamska skupnost v Sloveniji sicer sama na spletu objavlja dolžnosti in pravice moža in žene v šeriatskih zakonskih zvezah, pravilo glede spolnih odnosov smo povzeli od njih.

Tudi pri Slovenski muslimanski skupnosti (do ustanovitve slednje je prišlo leta 2006 po razkolu med slovenskimi muslimani) so pojasnili, da »nihče ne zastavlja vprašanj, ki smo jih navedli«. No, zastavili smo jih mi, žal pa se niti oni niso pripravljeni opredeliti o krutih šeriatskih pravilih. Tajnik SMS Edin Kumalić pravi, da njihov odbor o tem sploh nima sprejetega stališča. Nimajo stališča o tem, kakšna kazen je za odvrnitev od islama, pri čemer v mnogih državah izvornega islama, vključno z njegovo zibelko Savdsko Arabijo, velja smrtna kazen?

Po njihovem so stvari jasne. Ker je v Sloveniji – večinoma katoliški državi – v veljavi laično in ne cerkveno pravo, ga spoštujejo tako kot kristjani. Tudi če bi živeli v islamski teokraciji, bi tolmačenje islamskega kazenskega prava in sankcioniranje izpeljali za to usposobljeni strokovnjaki »na znanstven način«. Glede plavanja muslimanskih deklet Kumalić razloži, da se mu zdi prav, da se tudi one naučijo plavati, mnoga dekleta po svetu sicer v prilagojeni opravi za plavanje.

Če imajo starši zaradi svoje interpretacije vere do plavanja svojih hčera v kopalkah zadržke, je to treba spoštovati in jih ne siliti v nekaj, česar ne želijo. Demokratične države poznajo instrument ugovora vesti, poudarja. Glede spolnih odnosov je jasen: žena lahko svojemu možu odkloni spolne odnose in mož je v to ne sme nasilno prisiliti, ker je to v nasprotju z islamom. Razumevanje muslimanov pa je, da je odklanjanje spolnih odnosov (žene ali moža) greh, ki vpliva na posmrtno življenje, saj izsiljevanje zakonca s spolnimi odnosi vodi v odtujenost in lahko v ločitev.