Mansson je danes v Ljubljani na prvi novinarski konferenci DUTB pojasnil, da družba trenutno izvaja intenziven pregled sredstev, ki jih je za prenos predlagala Nova Ljubljanska banka (NLB).
Ocenil je, da jim bo pri svojih načrtih uspelo, a po Manssonovih besedah obstajajo zunanji dejavniki, ki bi lahko povzročili to, da bo treba zmanjšati obseg prvega paketa prenesenega premoženja.
Na NLB so v minulih dneh pojasnjevali, da prvi paket slabih terjatev in spremljajočega premoženja obsega 1,3 milijarde evrov bruto oziroma 700 milijonov evrov neto.
Mansson je danes poudaril, da gre v prvem paketu za premoženje, ki je bilo nekoč vredno dve milijardi evrov. V NLB so predvidena sredstva za prenos na slabo banko ocenili na skupno bruto vrednost 1,9 milijarde evrov, neto pa naj bi to znašalo okoli milijardo evrov. A kot rečeno, DUTB bo izvedla svoje vrednotenje.
Vseeno pa bo prvi paket iz NLB po Švedovih zagotovilih zajeten, poleg tega pa bo jasna tudi slika, kako se bo premoženje prenašalo v naslednjih treh mesecih.
V DUTB pričakujejo, da bo druga banka, skoraj gotovo bo to NKBM, v program prenosa sredstev vstopila v naslednjih dveh tednih, tretja (Abanka) pa v roku šestih tednov.
V načrtu za ukrepe so te tri banke, potem pa se lahko po besedah predsednika upravnega odbora družbe Andreja Širclja zgodi, da bo vključena še kakšna banka. To je odvisno od vladne medresorske komisije, ki daje predloge, je pojasnil.
Po Šircljevih besedah potekajo tudi pogovori v zvezi s prvo izdajo obveznic DUTB. Ob tem ocenjuje, da bodo izdane sorazmerno hitro.
Neizvršni direktor Carl-Johann Lindgren je pojasnil, da gre pri njihovem delovanju za trajajoči proces, ki pa je zaradi slovenske zakonodaje in drugih dejavnikov izjemno kompleksen, tudi s pravnega vidika. Proces otežuje tudi dejstvo, da mora DUTB, ki je dejansko zaživela šele v začetku aprila, istočasno postavljati organizacijo in pripravljati že prvi prenos.
Tako Mansson kot neizvršni direktor Lars Nyberg in Šircelj pa so poudarili, da je njihov osnovni cilj z aktivnim in uspešnim upravljanjem teh sredstev dobiti nazaj čim več sredstev, ki so jih davkoplačevalci že ali jih bodo še morali nameniti za pomoč bankam.
Nyberg je kot ključni cilj delovanja DUTB izpostavil tudi prispevanje k obnovi gospodarske rasti v Sloveniji. Delujoč bančni sistem je osnova za to, prenos slabih sredstev iz bank pa naj bi tem omogoči, da se spet osredotočijo na posojanje zasebnemu sektorju. Nyberg je namreč prepričan, da lahko zunanja ustanova bolje upravlja z nakopičenim premoženjem kot banke.
Slovenija po Nybergovih besedah potrebuje tudi obnovo zaupanja mednarodne javnosti in vlagateljev. DUTB lahko k temu prispeva, tako da deluje po najboljših mednarodnih praksah, je prepričan.
Šircelj si zato želi, da bi se v javnosti čim manj uporabljalo izraz slaba banka. DUTB namreč ni banka, ob tem pa ni niti slaba, je dejal. Njen cilj je, da postane dobra družba in davkoplačevalcem prihrani čim več denarja.
Po zakonu lahko družba banke tudi dokapitalizira, a trenutno to po Šircljevih besedah ni opcija, saj bo dokapitalizacija obeh največjih bank potekala neposredno prek države.
Mansson je ocenil tudi stroške delovanja DUTB. Zaveda se, da tak model veliko stane, a ob tem dodaja, da stroške delovanja DUTB nosijo sodelujoče banke. Ti stroški pa so po njegovem prepričanju tudi naložba, naloga družbe pa je, da bo donos veliko višji od stroškov.
Upravni odbor stane 65.000 evrov bruto na mesec. Prva ocena stroškov prve transakcije sredstev pa je okoli tri milijone evrov. Mansson ocenjuje, da bo DUTB v celotnem obdobju delovanja stala od 20 do 40 milijonov evrov, uspešna pa bo samo, če bo s svojim delovanjem zaslužila vsaj en evro več od tega.
O natančni vrednosti vseh slabih terjatev Mansson ni želel špekulirati. Dejal je, da je še prezgodaj za konkretne številke, bo pa DUTB pripravila svojo oceno vrednosti premoženja, ki bo preneseno. Za vsako naložbo posebej bodo tudi pripravili poslovni načrt, ki bo med drugim opredelil najboljši način prodaje.
Zakonsko določilo, da mora DUTB vsako leto prodati 10 odstotkov premoženja, je po ocenah vodstva DUTB "nesrečno formulirano" in o njem se z vlado že pogovarjajo.
DUTB bo predvidoma v ponedeljek objavila javni razpis za imenovanje izvršnih direktorjev s polnim mandatom. Mansson pravi, da sedanji vršilci dolžnosti opravljajo pomembno delo pri organiziranju družbe in da je pomembno zagotoviti kontinuiteto. Zato je zelo verjetno, dodaja, da bodo nekateri člani v družbi ostali, a bodo morda v kakšni drugi vlogi.
Zase je Mansson dejal, da se bo, da bo lahko kredibilno iskal naslednika, iz tega procesa izvzel, po drugi strani pa se je zavezal, da ne bo družbe zapustil, dokler ne bo zagotovljeno profesionalno in kompetentno vodenje.
Šircelj, ki je tudi poslanec SDS, pa je napovedal, da se še ni odločil, kako bo v prihodnje deloval. Ne vidi pa nobenih težav pa nobenih težav z nepolitičnim delovanjem. V vsakem primeru pa imajo trenutno v upravnem odboru večino tujci, kar po njegovih besedah zagotavlja to, da družba uporablja najboljše mednarodne prakse in deluje nepolitično.
DUTB ima poleg članov upravnega odbora trenutno zaposleni še dve osebi, devet pa je zunanjih sodelavcev, ki pomagajo pri prenosu terjatev. V načrtu je, da bo družba v dveh ali treh mesecih sodelovala z med 22 in 38 osebami, ki se bodo ukvarjali s prvim prenesenim premoženjem.