"Še vedno gre za visoke številke, ki jih bomo razkrili po objavi lanskih poslovnih rezultatov, predvidoma po seji nadzornega sveta NLB konec februarja. Vendar so za ta sredstva oblikovane tudi velike rezervacije," je povedal za Sobotno prilogo.
Za Slovenijo zakon predpisuje, da lahko DUTB prevzame od banke samo tiste kredite podjetij, ki imajo sedež v Sloveniji, je nadaljeval. "NLB in njene hčerinske družbe po Balkanu imajo veliko kreditov, ki so jih dale podjetjem v državah nekdanje Jugoslavije," je dejal in dodal, da so balkanski kreditni portfelj pregledali že lani in opravili slabitve ter rezervacije.
V vseh petih tranšah prenosa, ki se bo končal aprila, je po njegovih navedbah malo manj kot 300 komitentov. "Gre za več kot 1500 transakcij, bruto vrednost za banko pred rezervacijami je bila dve milijardi evrov. Banka je za te kredite in naložbe imela milijardo evrov rezervacij, od DUTB pa je po prenosu prejela za 600 milijonov evrov obveznic," je nanizal.
Konec februarja bo NLB objavila lanske poslovne rezultate. "Lahko potrdim, da je lanska izguba velika. Rezultat je logičen glede na naše čiščenje portfelja na realno vrednost. Daleč največji razlog za lansko izgubo je bilo oblikovanje potrebnih rezervacij," je razložil.
Je pa znova zagotovil, da odgovornost za takšno stanje razčiščujejo. Lani so vložili več kot 30 ovadb za konkretne primere, letos s tem nadaljujejo. Vendar je opozoril, da je veliko ljudi iz tistega časa zapustilo NLB, zato je morda delno zgrešena predstava, da bi lahko izvedeli še veliko več od ljudi v banki.
Zaupanje v banko po njegovih ocenah ni padlo. "Zvestobe nismo nikoli izgubili," je izpostavil. Januarja so zaznali zelo zdrav priliv vlog, čeprav je o trendu prezgodaj govoriti. "Če je bilo lani izgubljenih več kot 400 milijonov evrov depozitov prebivalstva, jih je bilo približno 300 milijonov evrov zaradi ciprske krize. Ko je nastopila nova uprava NLB konec leta 2012, so vloge nekaj mesecev rasle, kar je bil znak zaupanja," je ocenil.
Tržni delež NLB je po njegovih navedbah sedaj na dobri četrtini bančnega trga. Glede financiranja podjetij je povedal, da se za dobre projekte vsi potrudijo. "Jasno pa je, da preveč zadolženih podjetij ne moremo kreditirati, ker bi novi krediti pri prezadolženih podjetjih samo še poslabšali njihov položaj. Vem, da nekateri težko sprejmejo to dejstvo," je dodal.
"Banke so zaradi konkurence in želje po sklepanju poslov tudi kdaj nekritično odobravale kredite. Iz takšnega obnašanja je nastalo veliko slabih kreditov," je bil kritičen in dejal, da se morajo podjetja, če želijo dandanes dobiti kredit, pošteno in odkrito pogovoriti z banko o vsem.
V Sloveniji je po njegovem problem v operativni nesposobnosti prestrukturiranja. "Spremljali smo podjetja z zdravimi jedri, ki bi lahko preživela v zdravem delu, ne pa v celoti. Vsi ne bi mogli obdržati služb. Zaradi različnih interesov tudi zdravi del ni bil rešen in prestrukturiranja ni bilo. Taki primeri so zame največje razočaranje," je povzel.