Jazbec je v prvem pogovoru ob prevzemu funkcije povedal, da bi rad ohranil vlogo Banke Slovenije kot dobre strokovne institucije, ki lahko pripomore k normalizaciji in finančni stabilnosti v gospodarstvu.
Zanj kot guvernerja bančnega nadzornika in regulatorja bo ključno delovanje bančnega sistema kot hrbtenice gospodarstva. "Zato bodo vsi napori Banke Slovenije usmerjeni k čimprejšnji normalizaciji razmer v bančnem sektorju. To pomeni sodelovanje s finančnim ministrstvom in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) - da bi čim prej očistili bilance slovenskih bank," je napovedal Jazbec.
Čeprav se po njegovih besedah morda zdi, da Banka Slovenije ni bila dovolj pozorna pri nadzoru nad bankami, pa je to primerjal s prometnimi nesrečami.
"Za vsako nesrečo bi lahko rekli, da je zanjo odgovorna tudi policija. A dejstvo je, da ne moreš kontrolirati vsega, zato so tu pravila igre, ki jih mora Banka Slovenije spoštovati kot članica evropskega sistema centralnih bank. Slovenija ni edina država, kjer je finančna kriza, kar pomeni, da prilagajanje regulativnega okvira poteka tudi pri nas," je pojasnil.
Jazbec je povedal, da sta se z ministrom za finance Urošem Čuferjem neformalno že srečala. "Oba se zavedava, da je uspeh enega odvisen od uspeha drugega," je ponazoril in izpostavil potrebo po zelo tesnem medsebojnem sodelovanju, še posebej pri operativnosti DUTB.
Na vprašanje, kako ocenjuje kratek stik med Ljubljano in Brusljem in posledično zamudo pri prenosu prvega paketa sredstev iz NLB, je Jazbec odgovoril, da je nova slovenska vlada želela pospešiti stvari, Evropska komisija in Evropska centralna banka pa na drugi strani zahtevata izpolnjevanje nekaterih proceduralnih zahtev. Te so enake za vse države, ki pridejo v finančno krizo, zagotavlja novi prvi mož Banke Slovenije.
"Gre za oceno vrednosti premoženja, ki smo jo v Sloveniji želeli narediti po svoje. Banka Slovenije je naredila ocene, ki pa jih je Evropska komisija želela preveriti. Vse to zahteva čas, ki ga je vlada, pač v želji, da bi pokazala, da razume situacijo in da želi prispevati k rešitvi problemov, poskušala preskočiti," je pojasnil Jazbec.
"To je bilo na koncu predstavljeno kot konflikt med Slovenijo in mednarodnimi inštitucijami, v bistvu pa gre zgolj za izpolnjevanje proceduralnih zahtev, kar pomeni, da mora biti opravljena neodvisna ocena vrednosti prenesenega premoženja," je nadaljeval.
Ob tem je zagotovil, da se ta problem zdaj rešuje in da bo do prvega prenosa na DUTB prišlo relativno hitro.
V danes objavljenem pogovoru za britanski Reuters pa je Jazbec odgovarjal tudi na vprašanje, če obstaja nevarnost, da bi katera od slovenskih bank v težavah postala insolventna in bi jo bilo treba nadzorovano zapreti.
"Takšna možnost vedno obstaja," je pojasnil. V isti sapi pa je dodal, da trenutno v Sloveniji ni še nobene potrebe za čim takim, saj še vedno obstaja možnost rešitve za vse banke.
Jazbec je izrazil tudi naklonjenost privatizaciji bank, čeprav je to za Banko Slovenijo in njene naloge po njegovih besedah drugotnega pomena. Želi pa si strateških lastnikov, ki bi prispevali k stabilnosti bančnega sistema.
Glede opozoril iz Bruslja o potrebi po večjem strukturnem naporu pri uravnoteženju javnih financ pa je Jazbec za Delo izrazil razumevanje do takšnih zahtev, a ob tem poudaril, da je za tovrstne ukrepe potreben čas.
"To so težke odločitve, ki jih mora sprejeti vlada, Bruselj pa zahteva, da te stvari rešijo hitreje. Bilo bi najlažje, če bi imeli visoko gospodarsko rast, da bi lahko s prihodki pokrivali vse tisto, kar nam zmanjka pri odhodkih. Ker slovensko gospodarstvo še ne kaže znamenj okrevanja, je treba zmanjševati odhodke," je bil jasen.
Zdaj je treba to po Jazbečevi oceni spraviti v nek kompromis, ki ga zdaj vlada očitno išče v odnosu z Evropsko komisijo. "Na obeh straneh gre za razumevanje, vendar pa vsaka stran poskuša svoji javnosti pojasniti, da se stvari dogajajo v isti smeri," je dodal.
Na vprašanje, če naj Slovenija vendarle zaprosi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki jo spremljajo ostri pogoji, pa je Jazbec ogovoril, da je bolje, da te stvari opravimo sami, dokler je mogoče po zmernih pogojih najti vire financiranja na mednarodnih kapitalskih trgih. A to mora spremljati jasen način saniranja in prestrukturiranja bančnega sistema.
"Če pa to ni mogoče, je to še vedno možnost, ki nam je bila ponujena in jo lahko izkoristimo, pri čemer ne bi bili ne prva ne zadnja država, ki bi to storila," je še povedal in ocenil, da se tudi v primeru prihoda zloglasne trojke stvari ne bi mogle spreminjati hitreje, kot jih skuša vlada. Le pogajanj z vsemi udeleženci in deležniki bi bilo po njegovih besedah manj.
Podobno je povedal za Reuters in dodal, da je Slovenija še "daleč od prošnje za mednarodno pomoč".
V vsakem primeru pa Jazbec vidi potrebo po spremembah. "Nekatere stvari v slovenskem gospodarstvu in družbi je treba spremeniti, če želimo oživiti gospodarsko rast," je sklenil pogovor za Delo.