MF slabi banki: Počasi, s prodajo terjatev se ne mudi.

Na ministrstvu za finance so zapisali, da se je tako v javnosti (med drugim v nekaterih medijih) kot v okviru vlade v zadnjem času odprlo nekaj vprašanj, povezanih s prodajo terjatev, ki jo je objavila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Še posebej se je po njihovih navedbah izpostavilo vprašanje primernosti le 14-dnevnega roka za oddajo ponudb. Ministrstvo DUTB zato poziva, da ponovno premisli o rokih za oddajo nezavezujočih ponudb in jih podaljša, saj po njegovem mnenju ni primerno, da bi bil rok za oddajo nezavezujočih ponudb krajši od 30 dni.

K premisleku ministrstvo poziva tudi v zvezi s tem, ali je smiselna prodaja terjatev na podlagi posojil, ki so bila prestrukturirana s strani več bank in so s temi dolžniki podpisani že tudi krovni sporazumi o prestrukturiranju.

Še posebej to po navedbah ministrstva velja v primerih, kadar dolžniki poravnavajo obveznosti iz prestrukturiranih kreditov ob njihovi zapadlosti. Tukaj gre po mnenju ministrstva za oceno smiselnosti prodaje terjatev z diskontom v primerjavi z odplačilom obveznosti ob zapadlosti brez diskontov.

Ministrstvo se sicer zaveda, da je DUTB v skladu z določbami zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in na njem temelječih smernic avtonomna pri sprejemanju odločitev o prodaji premoženja, vendar pa mora upravljati premoženje tako, da se njegova vrednost maksimizira.

Ministrstvo se zaveda tudi, da mora DUTB pri postopkih upoštevati transparentnost in zasledovati ekonomsko upravičenost odločitev, pri čemer se rezultati tako v maksimiziranju vrednosti premoženja kot tudi v uspešnosti zaključkov postopkov prestrukturiranja podjetij.

S prodajo terjatev ali kapitalskih deležev se namreč po pojasnilih ministrstva ustvarijo pogoji za lastniške spremembe v dolžnikih, saj se prodane terjatve praviloma pretvorijo v lastniške deleže. Končno odločitev, ali so ponudbe primerne, ekonomsko upravičene in skladne s politiko prestrukturiranja, sicer sprejme upravni odbor DUTB.

Ministrstvo se zaveda tudi, da DUTB prevzeto premoženje upravlja tako, da nastopa kot aktiven lastnik in si prizadeva k odprodaji terjatev po najboljši možni ceni.

V vsakem primeru pa je po prepričanju ministrstva potrebno, da k prodajnim postopkom pristopi na način, da med drugim vzpostavi za vse potencialne ponudnike enake pogoje.

Na objavljenem seznamu sicer izstopajo predvsem terjatve do telekomunikacijske družbe T-2 (150 milijonov evrov), ki izhajajo iz zgodbe o cerkvenih zvonovih, do ACH (105,4 milijona evrov) in graditelja Stožic Grepa (84 milijonov evrov).