Arhar je na seji odbora - ki je na zahtevo SDS ob zaposlitvi nekdanjega člana senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roka Praprotnika v Novi Ljubljanski banki (NLB) razpravljal o politiki zaposlovanja v podjetjih v večinski državni lasti ter o naraščajoči sistemski korupciji - spregovoril o "nezaceljeni rani" države, ki se tiče korporativnega upravljanja.
Pričakoval je, da se bodo zadeve izboljšale po vstopu Slovenije v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), a žal ugotavlja, da se ni nič spremenilo. "Pogovarjamo se o kozmetiki, vsebina pa ostaja nedotaknjena," je dodal.
Vse se meče v isti koš, ob kritikah glede bančne luknje in nepravilnostih pravi Arhar. "In če pozivajo k odstopu glede na bančno luknjo - čeprav nimam nobene povezave z njo - morda s svojim zgledom dam priložnost še komu. Tistim, ki so dejansko za to odgovorni," je dejal v izjavi za STA in Radio Slovenija ob prekinitvi seje odbora.
Poudaril je, da se je treba začeti pogovarjati o vsebini - o gospodarstvu, o tem, kje je ta država šibka in zakaj so jo druge prehitele - sicer državo čaka slaba prihodnost.
"Tukaj ni rešitve brez trojke ali Mednarodnega denarnega sklada. Morda govorim preveč - ampak ko gledam te številke, to našo pot, kdo nas je vse prehitel v času krize ... Da, imamo izvoz, ampak ta izvoz se ne more primerjati z našimi konkurenti na Madžarskem, Češkem ... kjer so banke v tujih rokah, pa države funkcionirajo," je dejal.
O zaposlitvi Praprotnika, ki je kot član senata KPK lani preiskoval tudi ravnanje NLB glede sodelovanja z družbo Korn Ferry, na čelo centra za skladnost poslovanja NLB, je Arhar dejal, da so bili postopki glede na izjave uprave vodeni korektno in v skladu z internimi pravili.
Glede klica, ko je predsednik uprave NLB Janko Medja Praprotniku ponudil prijavo na razpis, je Arhar dejal, da je do stika prišlo po najavi odstopa iz senata ter da se pri iskanju kadra išče primerne, profesionalne ljudi, da pa je tudi dejstvo, da "zadeva sovpada z njegovim preiskovanjem".
Ob tovrstnih zaposlitvah je Arhar izpostavil etični vidik. Tudi sam je imel izkušnje s ponudbami v času vodenja centralne banke oz. tik po njem, a je ocenil, da sprejeti določene službe ne bi bilo primerno, čeprav ni bilo eksplicitno prepovedano po predpisih.
Na človeški faktor in težavo korporativnega upravljanja v Sloveniji je opozoril tudi s primerjavo poslovanja tujih in domačih bank, ko so v istem okolju tuje banke ustvarjale dobiček, domače pa izgubo.
Kritičen je bil do ravnanja donedavnega vodstva KPK, ki je poročilo o NLB in Korn Ferry dolgo časa pripravljalo in napovedovalo, da je že končano, objavilo pa ga je šele konec marca, tik pred odhodom s funkcije. Poročilo je bilo označeno kot zaupno in Arhar je moral podpisati povratnico, nato pa je bilo še isti dan vse objavljeno. "Kakšen pristop je to?" se je vprašal.
Odbor je po Arharjevi najavi odstopa sejo prekinil, saj so želeli zagotoviti prisotnost predstavnika ministrstva za finance.