Damijan: Dvig davkov je v teh razmerah najslabša možnost

Kot je v pogovoru za Delova Ozadja ocenil Damijan, je osnovni problem Slovenije, da je s sanacijo bank odlašala štiri leta. Banke je namreč ključno sanirati takoj na začetku krize, da te svojega bremena ne prelagajo na podjetja. "Japonci so pred dvema desetletjema naredili podobno napako, čakali so pet let, preden so se lotili sanacije bank. Zato so že 20 let v krizi," je dejal.

Razlog, da finančni trgi Slovenijo ocenjujejo tako nizko, je implicitni javni dolg, ki bo nastal, ko bo država začela sanirati banke. Slovenija je sicer dolgo veljala za urejeno državo, ki ni po ničemer izstopala. Problem smo si naredili sami, tako Damijan, ker ob prihodu krize Pahorjeva vlada ni ukrepala. Še več, celo povišali so plače v javnem sektorju, povečali minimalno plačo in za 15 odstotkov so se zvišale pokojnine.

Odhodki so tako narasli za milijardo evrov, za prav toliko so se zmanjšali prihodki, zato je takoj nastal dvomilijardni primanjkljaj. Krpati so ga začeli z zadolževanjem v tujini, sicer po nizkih obrestnih merah. Zdaj pa za to prihajajo računi, je pojasnil in dodal: "Finančni trgi so to videli, vedo, da se moramo zadolževati za preživetje, zato nas vsi opazujejo. Ko si pod takih pritiskom, se špekulacije povečujejo, obrestne mere pa gredo v nebo," pravi Damijan.

Damijan je Slovenijo postavil v vlogo Nemčije in se vprašal, zakaj bi nam ta poceni posojala denar. "Ko so nam ga, smo da prelili v plače in pokojnine. Za to, da bomo živeli na veliki nogi in nič ustvarjali, nam ga gotovo ne bodo več posojali. Zato od nas zahtevajo, da znižamo stroške," je pojasnil.

Edini način, da se država izvleče iz sedanjega položaja, je, da začne nekoliko privatizirati državna podjetja. S tem bi dobila svež kapital, ki bi ga lahko kasneje porabila za javne investicije, poleg tega pa bi se vzpostavila normalna lastniška struktura. Kot pravi Damijan, nas je namreč v krizo pahnila ravno ta nenormalna lastniška struktura, ker nismo nikoli do konca privatizirali gospodarstva.

Damijan je vladi Alenke Bratušek poočital nekonsistentnost. V programu stabilnosti namreč piše, da potrebujemo milijardo evrov za fiskalno konsolidacijo in da bo od tega dve tretjini pridobila na odhodkovni strani in samo eno tretjino na prihodkovni. Številke predlaganih ukrepov pa kažejo ravno nasprotno, na odhodkovni strani skoraj nič, na prihodkovni strani pa so predvideni dvig DDV, višje sodne takse, dvig socialnih prispevkov, novi davki.

"Fokus ukrepov je na prihodkovni strani, torej pobrati čim več denarja, da bi sofinancirali letošnjo dokapitalizacijo bank v višini 900 milijonov evrov. To je ključ vsega," je dejal Damijan, ki meni, da je v danih razmerah, ko padata tako zasebna kot državna potrošnja, izvozno povpraševanje pa stagnira, dvig davkov najslabša možnost. Dvig DDV je po njegovem še razumljiv, vsi drugi davki pa bodo navedli ljudi, da bodo nakupe in investicije prelagali v prihodnost. S tem bo gospodarstvo še v težjem položaju.

Trenutno trend lahko po Damijanovem prepričanju obrnemo s kredibilnim programom. Dokler pa imamo neprepričljive ukrepe in neke divje številke, pa se nam slabo piše, ocenjuje Damijan, ki sicer tudi pojasnjuje, da letnica uveljavitve fiskalnega pravila sploh ni pomembna. "Vidim, da so nekateri vse pomešali. Fiskalno pravilo enačijo s fiskalnim paktom," je še dejal.