Arhar se boji, da brez trojke sami ne bomo naredili nič

"Ko enkrat vidiš prakso upravljanja pri tujcih, ne moreš nazaj v prakse iz Jugoslavije," je za današnjo izdajo časnika dejal Arhar.

Petkov odstop iz nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB) na seji odbora DZ je bila hipna odločitev, a so stvari zorele, je povedal. "Poslanci, ministri, javni uslužbenci ... Vsi še vedno mislijo, da jim pripada, da upravam državnih družb naročajo svoje želje. To se v državi članici OECD ne bi smelo dogajati," je poudaril.

Glede pregledovanja poslov NLB z družbo Korn Ferry je povedal, da v banki ni nekaterih zapisnikov sej nadzornega sveta. Čakali so tudi epilog preiskave Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je poročilo napovedovala sredi lanskega leta, izdala pa konec letošnjega marca, tik pred odhodom nekdanjega vodstva.

Nadzorni svet NLB o morebitni zamenjavi predsednika uprave Janka Medje ni odločal, ker so bila določena vprašanja še odprta, tudi zaradi pomanjkljive dokumentacije, je povedal Arhar. Pričakovali so tudi, da bo KPK poročilo naredil prej, da se ne bi delala nepotrebna škoda in prejudici.

Drugi primer glede NLB - neuradno gre za posle, povezane s hrvaško lizinško družbo Optima Leasing, v katerih naj bi za NLB nastala velika poslovna škoda - ima KPK v preiskavi od decembra 2012, marca letos pa so Arharja pozvali, naj v 30 dneh pride na pogovor. Vmes je vodstvo KPK odšlo, tako da so se pogovarjali z novim predsednikom KPK Borisom Štefanecem, ki pa se je o primeru seznanjal iz medijev.

Glede reševanja podjetij je dejal, da je pomembno ugotoviti, ali je podjetje perspektivno. Naslednji korak je konverzija dela terjatev v kapital, s čimer morajo soglašati lastniki podjetja, pri tem pa je po njegovih besedah pri nas pogosto težava. Še vedno je tudi odprto vprašanje davčnih vrednotenj odpisov, ki jih naredijo banke, je dodal.

Strinja se, da se je v zadnjih letih pokazalo, da banke podjetij ne znajo ne sanirati ne prodati, in meni, da bi bilo treba delovati drugače in najeti nekoga, ki vse to zna.

Da bo potreben prihod trojke, je na seji odbora dejal "iz bojazni, da sami nikoli ne bomo naredili nič". Težava je namreč, da se država ne loti strukturnih reform, sedanje rešitve za polnjenje tekoče proračunske luknje pa "niso nobene trajne rešitve". Meni, da sta tako vlada kot DZ odgovorna, da se teh reform ne izpelje.