Prva policistka Slovenije o nadzoru: Na srečo še nismo doživeli, da bi tovornjak zapeljal v množico

Preiskanost kaznivih dejanj je bila lani 50,2-odstotna, v letu 2018 pa 47-odstotna. Bistveno več obravnavajo korupcijskih kaznivih dejanj, kar je njihova prioriteta, je zagotovila generalna direktorica policije.

Težave policiji povzroča kibernetski kriminal, še posebej na temnem spletu, "ko kriminalci uporabljajo elektronske valute in za seboj puščajo digitalne sledi, ki so zelo razdrobljene in jih ne moremo zavarovati. S klasičnimi oblikami preiskovanja ne hodimo par metrov za njimi, ampak smo zelo zadaj," je opozorila Bobnarjeva.

Pojasnila je, da so lani nabavili opremo za pregledovanje ogromne količine zaseženih elektronskih naprav, v zadnjih letih pa ustanovili tudi center za računalniško preiskovanje in forenziko ter posebne oddelke na policijskih upravah. "Zaostajamo pa pri pooblastilih in to je problem."

Slovenska policija sicer že lahko nadzira komunikacijo po telefonu, ne more pa nadzirati kriptirane komunikacije. Ustavno sodišče je preprečilo uporabo t. i. lovilca IMSI pa tudi sistema za prepoznavanje registrskih tablic. "Slovenija je ena redkih držav EU, ki tega nima uzakonjenega. To nujno potrebujemo, tudi za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. V kratkem času, ko smo to pooblastilo imeli, smo odkrili veliko kršiteljev, ki so uporabljali tehnično neizpravna vozila," je navedla.

Dodala je, da nimajo pretiranih potreb po vsesplošnem nadzoru, "ne gre za svobodo lisice v kurniku", je pa "varnost v širšem kontekstu ena naših najpomembnejših valut in ne smemo je zapraviti". "Na srečo še nismo doživeli, da bi tovornjak zapeljal v množico, nimamo pojava ugrabljenih otrok ... Imamo še čas, da leta in leta tehtamo, koliko varnosti želimo na račun zasebnosti. A ne gre za eno ali drugo, gre za oboje. Da je varnost človekova pravica, se zaveš šele, ko je zmanjka," je opozorila.

Zato bodo v letu 2020 znova poskusili s spremembo zakona o nalogah in pooblastilih policije, pri čemer bodo upoštevali odločbo ustavnega sodišča. Ob tem se je vprašala, "ali ima morda kdo v tej državi interes, da policija ne bi bila dovolj učinkovita pri pregonu dela kriminalnih dejanj".

Pri pregonu kibernetskega kriminala, ki je praviloma čezmejen, je izrednega pomena tudi na ravni EU usklajena zakonodaja, slovenski policiji pa lahko s podatki pomagajo tudi druge policije ter Europol in Interpol.

Policija zaznava tudi porast prijav spolnih zlorab otrok po internetu ter razpečevanja takega gradiva. Z 2000 v 2018 je število prijav nevladne organizacije NCMEC (National Center for Missing and Exploited Children) lani naraslo na 3000. "Ljudi ozaveščamo, da delitev takega posnetka pomeni ponovno spolno zlorabo tega otroka," je pojasnila.

Mediji so v zadnjih dneh poročali tudi o opremi za prepoznavo obrazov. Gre za program, ki primerja osebo na fotorobotu ali morebitnem posnetku storilca s fotografijami, ki jih ima policija shranjene v evidenci fotografiranih oseb. Ni pa namenjeno samodejnemu prepoznavanju denimo mimoidočih in ni povezano z zunanjimi viri, kot so varnostne kamere ipd.

Veliko aktivnosti je policija izvedla na področju preprečevanja trgovine z drogami, pri čemer je Bobnarjeva izpostavila nekatere velike zasege konoplje in heroina. Slovenija ostaja tranzitna država za droge, skoraj na tedenski ravni pa se pojavljajo tudi nove sintetične droge.

Policijo sicer zadnja leta pesti kadrovski manko. V zadnjih 10 letih jih je šlo iz policije okoli 900, zadnja štiri leta si policija z aktivno kadrovsko politiko prizadeva v svoje vrste privabiti čim več novih kandidatov za policiste. Po besedah Bobnarjeve to "niso ljudje, ki bi na policijo gledali kot organizacijo, v kateri bi obogateli, pač pa kot institucijo, kjer bodo lahko v največji možni meri pomagali ljudem".

"Želimo krepiti prometno policijo, specialno enoto, center za varovanje in zaščito, pa tudi vrste nadzornikov državne meje in druge enote," je naštela. Policijo želijo tudi pomladiti, saj je povprečna starost 42 let.

Že tri leta se pogovarjajo tudi o možnosti, da bi pripadniki Slovenske vojske po 45. letu nadaljevali svojo karierno pot v policiji. "Vsak, ki izpolnjuje zakonske pogoje, je dobrodošel. A bo treba spremeniti nekatere zakone, da bodo lahko s seboj iz vojske prinesli tudi napredovanja in plačne razrede," je še dodala.

Spremembe v kariernem sistemu policistov ostajajo eden bistvenih izzivov v tem letu. "Pretekle rešitve so porušile razmerja in pripeljale do tega, da se sposobni ljudje ne odločajo za kandidiranje na bolj odgovorna delovna mesta, ker mnoga niso ustrezno vrednotena. Ta razmerja želimo spet vzpostaviti. Predvsem pa želimo, da vsak policist, ki začne kariero v policiji, ve, po kateri poti bo lahko nadgrajeval svoje kompetence," je navedla.

O podrobnostih ni želela govoriti, saj pogajalska skupina še ni končala dela. Je pa socialni dialog s sindikatoma ocenila kot odprt in konstruktiven.

Prav tako so s sindikati uskladili višino sredstev za nagrajevanje policistov, ki so obremenjeni z obvladovanjem migracij, pri čemer je hvaležna vladi, da je zagotovila teh 15 milijonov evrov letno.

Obvladovanje migracij je po besedah Bobnarjeve zahtevno delo, po eni strani gre za humanitarno vprašanje, po drugi za varnostno. "Oba segmenta policija obvladuje," je zatrdila in izpostavila velike razlike v pričakovanjih javnosti, ko si nekateri želijo, da bi meje široko odprli za vse, drugi pa bi jih neprodušno zaprli.

Ne eno ne drugo ni mogoče. Tudi madžarska meja ni neprodušna, policija namreč ugotavlja, da se je tok migracij od naše južne meje preusmeril ravno proti Madžarski. Lani so sicer zabeležili skoraj 16.000 tujcev, ki so nezakonito prestopili mejo, okrog 11.000 so jih vrnili sosednjim varnostnim organom, v veliki večini na Hrvaško. "Policija v to vlaga zelo veliko truda in energije, zato zavračam vsakršna namigovanja, kako je naša južna meja porozna in kako je država na tem področju neučinkovita," je dejala.

Trend nezakonitih prehodov meje spremljajo na dnevni ravni in dnevno prilagajo tudi kadrovsko zasedbo. "Kupujemo tudi dodatne drone, ki so se pokazali kot učinkovito sredstvo pri nadzoru meje. Vlada je nabavila dodatnih 40 kilometrov panelne ograje, ki učinkovito usmerja tok migracij," je naštela.

Pohvalila je sodelovanje z varnostnimi organi sosednjih držav, slovensko vojsko, pa tudi Sovo. S pomočjo informacij partnerskih organizacij spremljajo in preverjajo tujce, ki nezakonito prestopajo mejo, tudi to, ali gre morda za bivšega islamskega borca ali pa za nekoga, ki bi lahko prihajal z namenom izvajanja kaznivih dejanj. Ko gre za preprečevanje kaznivih dejanj, pa lahko spremljajo tudi slovenske državljane.

Več iz operativnih razlogov ni želela razkriti, kot ostaja tajna tudi metodika dela, ko gre za preprečevanje organiziranega tihotapljenja ljudi. Policija je lani obravnavala 317 primerov in 455 tihotapcev ljudi. "Gre za organizirane kriminalne združbe, ki se okoriščajo na račun šibkejših, ki si želijo boljšega življenja na zahodu. Večinoma gre za državljane tretjih držav, Bosne, Srbije, Severne Makedonije, Kosova, so pa tudi državljani Italije, Slovenije in Hrvaške. Med njimi pa so tudi prosilci za mednarodno zaščito, ki ta institut zlorabijo," je navedla.

Kot ključno je ocenila izmenjavo podatkov z drugimi policijami. Tudi komunikacija z lokalnimi skupnostmi poteka dnevno.

Obenem se skupaj z migracijami krepi tudi sovražni govor. Skupaj s Spletnim očesom policija ugotavlja rahlo povečanje števila prijav sovražnega govora glede na 2018. "Zlasti na forumih, socialnih omrežjih, kjer ni ustrezne zakonske regulative in ki omogočajo anonimnost," je navedla Bobnarjeva, ki pa je prepričana, da zgolj represija ni odgovor. "Pred tem bi morali vsi ostali deležniki, vključno s primarno družino, opraviti svojo nalogo."

"Družba mora reči jasen in glasen ne nestrpnosti," je bila jasna. "Naše osnovno izhodišče mora biti, da je močan tisti, ki se postavi zase, a še močnejši tisti, ki se postavi za drugega. Enaka obravnava in enake možnosti morajo biti osnovno izhodišče družbe, sicer ne bomo nikoli dosegli napredka," je prepričana.

Bobnarjeva, ki je pred približno letom dni na čelo policije prišla s podporo ministra Boštjana Poklukarja, dialog z ministrom opisuje kot živahen, a konstruktiven. "Vedno uskladiva stališča v dobrobit učinkovitejšega dela policije," je zatrdila, a dodala, da so pristojnosti obeh z zakonom natančno določene. Napovedala je tudi še nekaj kadrovskih menjav, a podrobnosti ni razkrila.