Zorčič za predčasne volitve: DZ bi veljalo znova uskladiti z voljo volivcev

"Mislim, da se moramo po 30 letih znova vprašati, kako naprej. Pred nami so namreč izzivi sodobnega časa. Danes se ne sprašujemo več, ali smo suverena država, ampak kakšna naj bo naša evropska prihodnost," je izpostavil Zorčič na pragu praznovanja 30. obletnice osamosvojitve in začetka že drugega predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Uspešnost slednjega bomo po njegovih besedah sodili z več merili. "Zagotovo je eno najpomembnejših, ali bomo uspeli doseči napredek pri temah, ki so naše prioritete, npr. širitev EU na Zahodni Balkan," je dejal.

"Na drugi strani pa, glede na to, da smo se v zadnjega pol leta kar nekajkrat znašli v negativnem kontekstu poročanja iz Slovenije, bi si želel, da tega med predsedovanjem ne bi bilo. V nasprotnem bo ocena našega predsedovanja zagotovo padla. Danes negativen vtis pusti že napačen tvit," je dejal.

43-letni Zorčič - kot poslanec SMC v DZ je od leta 2014, marca 2020 je ob nastopu mandata aktualne vlade postal predsednik DZ, nato pa nedavno iz stranke izstopil - ostaja velik kritik dejstva, da vlada ne spoštuje zakonov. Konkretno je izpostavil zakon o STA, sedmi protikoronski zakon in zakonodajo, ki ureja imenovanje tožilcev.

Odnos vlade do zakonodajalca je po njegovem mnenju izjemno problematičen, gre "za napad na pravno državo". "Tu je treba zavzeti izjemno kritično držo, že zato, ker smo pred predsedovanjem EU, kjer se moramo predstaviti in biti primer države, ki spoštuje vladavino prava in svobodo medijev," je dejal.

Operativno sodelovanje med DZ in vlado po njegovih besedah sicer poteka brez posebnih težav. Tudi ko gre za predsedovanje Slovenije Svetu EU so se dogovorili o temah, ki bodo v ospredju, in dogodkih.

DZ bo organiziral približno deset dogodkov, med drugim konferenco predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta. Želijo si tudi organizacije parlamentarnega dela morebitnega vrha Zahodnega Balkana. Zorčič si želi, da bi glede na epidemiološke razmere lahko čim več dogodkov izpeljali v živo.

Ob tem je spopad z epidemijo covida-19 v Sloveniji ocenil kot dober, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. "Na ukrepe pa lahko seveda gledamo z različnih zornih kotov," je poudaril.

Okoliščine so po njegovih besedah terjale visok tempo sprejemanja interventnih protikoronskih zakonov, po drugi strani pa "nobenega zakona ni mogoče sprejeti hitro, ne da bi šlo to na račun transparentnosti in javne razprave, ki je nujno potrebna, da so zakoni ne le bolj transparentni, ampak tudi bolj legitimni".

"Glede na to, da se epidemiološke razmere izboljšujejo, sem prepričan, da podobnim postopkom ne bomo več priča. Podoben način dela torej ni več dopusten, treba se je vrniti v stare tirnice," je poudaril.

"Čas, ki je pred nami, pa lahko izkoristimo za to, da se za morebitni tretji ali četrti val epidemije pripravimo," je navedel in sem uvrstil tudi morebitno spremembo zakona o nalezljivih boleznih, ki je vladi pustil precej proste roke glede sprejemanja omejitev, denimo gibanja in zbiranja. Ustavno sodišče je minuli teden sicer ugotovilo, da je zakon v tem delu neustaven.

Vlada je imela v tem času tudi bistveno več svobode pri razporejanju proračunskih sredstev. Na vprašanje, ali je DZ tu opravil svojo nadzorno funkcijo, je Zorčič odgovoril, da je to po eni strani vprašanje za člane pristojnih delovnih teles, po drugi strani pa odgovornost vlade, ki DZ politično odgovarja v primeru, da bi ta vladno poročanje ocenil kot pomanjkljivo.

Tudi ukrepi, ki so botrovali temu, da imamo danes gospodarsko rast, nas bodo v prihodnje stali, saj se je zadolževanje povečalo. "Vprašanje je, kakšna strategija je boljša. Odgovor nanj bo ponudil čas," je spomnil Zorčič.

Posvaril je, da bi lahko vlade v primeru neuspeha pri črpanju iz sklada za okrevanje in razvoj, podobno kot pri črpanju evropskih sredstev, odgovornost prelagale ena na drugo. Gre namreč za projekte, ki presegajo mandat ene vlade. Kako uspešna bi lahko bila Slovenija pri tem, ni želel napovedovati.

V zvezi z epidemijo se mu zdi še bolj problematično dejstvo, da se politika o reševanju covidne krize ni uspela poenotiti. In da je bilo v poskus poenotenja vloženega zelo malo napora.

"Ob menjavi vlade se je aktualna vlada ukvarjala s tem, kaj ji je pustila prejšnja, prejšnja pa se je ukvarjala s kritiko aktualne. Kritike so se stopnjevale do te mere, da smo se 'zaciklali'. Odgovornost za to je torej na obeh straneh, zagotovo pa večja na koaliciji, ki ima v rokah vzvode oblasti," je ocenil.

Aktualne razmere v DZ po njegovem mnenju prav tako kažejo na veliko razdeljenost. A Zorčič ugotavlja, da tudi zdaj obstajajo predlogi, ki dobijo v DZ več kot le potrebno večinsko podporo.

"Takšno stopnjo soglasja, kot jo je pokazala slovenska skupščina v času sprejemanja podlag za osamosvojitev, je še vedno možno doseči pri vprašanjih, ki so širše družbeno pomembna in so hkrati onkraj računic posameznih strank," je navedel. Eno takšnih je bil zapis znakovnega jezika v ustavo, ki se mu zdi izredno pomembna dopolnitev temeljnega pravnega akta samostojne Slovenije.

Glede ključnih reform ne izključuje možnosti, da bi uspeli še v tem mandatu sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. "Prepričan sem, da mora politika 'samo' najti konsenz v zvezi s tem, kako se bo financirala," je dejal. "Ne menim, da gre za lahko vprašanje - nasprotno, a najti konsenz z zadostno večino je po mojem mnenju bistveno lažje, kot pa se pogovoriti o širši reformi zdravstvenega sistema. Glede tega so pogledi v politiki zelo različni, sploh ko govorimo o razmerju med javnim in zasebnim," je dejal in dodal, da si bomo morali naliti čistega vina in se sprijazniti, da nas bo dolgotrajna oskrba nekaj stala.

DZ je torej lahko učinkovit, in je bolj kot kdajkoli prej sposoben opravljati svojo funkcijo, tudi vsled sprememb poslovnika, s katerimi so omogočili glasovanje na daljavo v epidemiji, meni prvi poslanec.

"Drugo vprašanje pa je, ali je DZ zaradi razmerij med koalicijo in opozicijo voljan sprejemati zakonodajo in kadrovske zadeve in kakšne," je navedel in izpostavil, da se srečujejo tudi z glasovanji, ki so tesna in pokažejo, da vlada zanje nima podpore, ki bi šla onkraj njenih koalicijskih vrst.

Je pa pri iskanju podpore za posamezne zakonske predloge po Zorčičevem mnenju "bistveno lažje doseči enotnost, če so glavni protagonisti sposobni sesti za mizo in se dogovoriti". Na vprašanje, ali smo še na točki, ko se je možno dogovarjati na tak način, je odgovoril nikalno.

In tudi to je eden od razlogov, da podpira predčasne volitve. Med njimi pa je omenil še bistveno spremenjeno strukturo DZ od povolilne zaradi prestopov in izstopov poslancev v skoraj vseh poslanskih skupinah. "DZ bi veljalo znova uskladiti z voljo volivcev oziroma naj se volivci izrečejo o tem, ali je usklajen z njihovo voljo," je dejal Zorčič. Kljub temu meni, da DZ ostaja legitimen predstavnik interesov ljudi.

Zorčič, ki napoveduje nadaljevanje dela v politiki in bo predvidoma še pred dopustom razkril svoje načrte, verjame, da ima predstavniška demokracija danes enako pomembno vlogo kot pred desetletji. Morda, kot je dejal, še celo bolj odgovorno, saj so predstavniki ljudstva toliko bolj na očeh in ker zainteresirana javnost izraža svoje mnenje o političnih vprašanjih tudi prek družbenih omrežij.

Biti parlamentarec danes pa je drugače, kot je bilo še pred desetletjem, ocenjuje. V ospredje je še posebej v tem mandatu prišla tudi individualna drža poslancev, za kar imamo nenazadnje podlago v ustavi.

Kljub temu je po mnenju Zorčiča delovanje političnih strank za samo demokracijo in delovanje parlamenta še vedno zelo pomembno. "Parlamentarne stranke so oblike združevanja poslancev, ki je zakonsko regulirana, ki je še pod nekim dodatnim nadzorom, tako da ne smemo zaradi različnih pogledov na dogajanje pri posameznih izstopih in prestopih preveč kritično gledati na vlogo strank," je prepričan.

Dejstvo pa je, je dodal, da je veliko strank, ki nimajo izdelanih programov in celo političnih nazorov. In to velja tudi za mnoge poslance, ko so izvoljeni in šele pozneje skozi delovanje odkrijejo ali spremenijo svoj politični nazor, je menil. "Posledice pa so takšne, kot jih lahko danes vidimo v DZ," je dejal.

Zorčič je prepričan, da je nastopil čas za konsolidacijo strank. "Nisem pa prepričan, da se bo konsolidacija zgodila," je dodal.

Na vprašanje, ali bodo volitve potemtakem sploh ponudile drugačno sliko od današnje razdrobljene, ki po Zorčičevih besedah ne ponuja nekega zdravega, politično konkurenčnega okolja, v katerem bi se soočili politični koncepti, pa je ponovil, da bi volitve predvsem pomenile, da bi sestavo parlamenta naravnali po volji volivcev. Hkrati pa bi verjetno zavezale stranke, da se po volitvah pogovorijo o neki koaliciji, ki bi bila bistveno bolj obstojna, kot so bile v zadnjem času.

Stranke namreč ta trenutek niso zmožne presegati bremen delitev in se osredotočiti na skupno prihodnost, je dejal Zorčič, ki je že dvakrat prestal glasovanje o svoji razrešitvi. DZ je s tem po njegovem mnenju vzpostavil nek presedan za v prihodnje in pokazal, da je treba funkcijo DZ ohraniti kar se da stabilno, ne glede na pregrupiranje poslancev in poslanskih skupin.

Po njegovem mnenju bo na moči sčasoma pridobival tudi institut referenduma, "sploh v luči tega, da stopamo v dobo digitalizacije in da bo možno referendume v prihodnosti izpeljati bistveno lažje in ceneje kot danes".

DZ bo 30. obletnico konstituiranja praznoval decembra 2022, saj je prva konstitutivna seja potekala 23. decembra 1992 po izteku mandata Skupščini Republike Slovenije.