Na transparente so zapisali, da niso špekulanti, spraševali so se, zakaj tvega le kreditojemalec, in zahtevali poštene kredite ter poštene pogodbe z bankami.
Številni so s seboj prinesli makete hišic s strehami v barvah švicarske zastave, ki opozarjajo, da je večina z najemom posojila v frankih reševala lastno stanovanjsko vprašanje. Med udeleženci shoda je bilo tudi veliko družin.
Zbrani so se nato še sprehodili do sedeža Banke Slovenije in ob glasnih žvižgih pred vhod položili transparente in makete hišic.
Predsednik Združenja frank Aleš Majcenovič je na shodu v izjavi za STA poudaril, da bi Banka Slovenije kot regulator trga morala poskrbeti za pošteno poslovno prakso bank. V njihovem primeru namreč ni bilo tako, posledice tega ravnanja pa se zdaj izkazujejo.
Kreditojemalci so ta posojila sklenili v dobri veri, da bi rešili stanovanjsko vprašanje, ti krediti so jim bili namreč ponujeni kot ugodni, stabilni in varni, je dodal. Posojila v švicarskih frankih so bila cenejša, povprečni posojilojemalci pa so temu nasedli in se niso spraševali, kaj je za tem, je še povedal Majcenovič.
Zdaj vidijo, da so bili posojilojemalci v švicarskih frankih popolnoma prepuščeni na milost in nemilost bank. Nekaterim so obroki kredita narasli za 50 odstotkov, glavnica tudi po 60 ali 70 odstotkov, je opisal težave posojilojemalcev v frankih. Večinoma gre za stanovanjska posojila, torej življenjski projekt posameznikov, je poudaril, zato jih, kot pravi, posebno bolijo zmerljivke, da so bili špekulanti.
V združenju tudi ne želijo popolnoma nič iz državnega proračuna, ampak le to, da se banke odrečejo dodatnim dobičkom, ki jih služijo na zanje nepošten način. Na to, da bi jih banke še naprej "odirale", ne pristajajo, pravi, zato nameravajo tudi dokazati, da je šlo za popolno zavajanje potrošnikov. In če druge poti ne bo, bodo svoje pravice iskali po sodni poti, je sklenil Majcenovič.
Podobni shodi so se odvili tudi v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu.
Resne težave so za posojilojemalce nastale, ko je švicarska centralna banka 15. januarja nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s tem pa so se drastično dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja kreditov.
Medtem ko so nekatere države, kot sta Hrvaška in Madžarska, ki imata lastno valuto, stopile v bran številnim kreditojemalcem in sprejele ukrepe za omejevanje podobnih težav, je slovenska vlada na podlagi analize Banke Slovenije ocenila, da ukrepi niso potrebni. Je pa napovedala, da bo pod drobnogled vzela ravnanje bank pri dajanju takšnih kreditov.