tovornjakar Svet24.si

Tovornjakar vijugal mimo Celja, kriva je bila ...

Ijen Svet24.si

Turistka zgrmela 70 metrov v krater aktivnega ...

Vežnaver Necenzurirano

Afera sodna stavba: ko je država plačala ...

ljudmila novak pl Reporter.si

Ljudmila Novak: »Če nekdo stokrat pove, da sem ...

620-24-reli1 Ekipa24.si

Grozljivka na reliju! Vsaj sedem mrtvih, 21 ...

Tekmovalci Kmetija 2023 Njena.si

Tekmovalka Kmetije se je poročila

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Švicarski frank je udaril tudi številne slovenske kreditojemalce

Deli na:
Švicarski frank je udaril tudi številne slovenske kreditojemalce

Foto: Reuters

Odprava zgornje meje vrednosti franka je razburila potrošnike po Evropi, ki so se odločili za posojila v frankih, saj bodo plačevali precej višje obroke posojil. Čeprav se delež posojil v frankih v Sloveniji zmanjšuje, so razočarani tudi mnogi slovenski potrošniki, vendar banke ob tem poudarjajo, da ti sami sprejemajo odločitve o kreditih.

Švicarska centralna banka se je v četrtek odločila sprostiti tečaj domače valute v razmerju do evra, zaradi česar je frank krepko porasel in v težave spravil vse tiste, ki so najeli in še odplačujejo posojila, vezana na frank. Njihove redne obveznosti iz naslova posojil se bodo namreč zvišale, pričakovati je tudi težave pri odplačevanju.

Čeprav banke v Sloveniji takšnih kreditov potrošnikom praviloma ne ponujajo več in se njihov delež v skupnem obsegu kreditov potrošnikov postopoma zmanjšuje, v Zvezi potrošnikov Slovenije ministra za finance in za gospodarstvo pozivajo k hitri pripravi ukrepov, ki bodo zaščitili potrošnike pred trenutnimi tržnimi pretresi, pa tudi pred morebitnimi šoki v prihodnosti.

"Pri pripravi teh ukrepov je treba upoštevati, da so potrošniki takšne kredite večinoma najemali, ker so jim jih ob pomanjkljivem in zavajajočem informiranju aktivno tržile banke. Slovenski potrošniki, ki so najeli kredit za financiranje strehe nad svojo glavo, ne smejo več ostati talci monetarne politike tretjih držav in drugih tržnih trendov," v pozivu poudarjajo v zvezi.

Prepričani so, da so posojila v tujih valutah popolnoma neprimerna za potrošnike in da jih banke kot skrben gospodar sploh ne bi smele tržiti potrošnikom, ki ne prejemajo dohodkov v enaki valuti. Trženje posojil v švicarskih frankih se je kljub ukrepom za izboljšano informiranje potrošnikov namreč nadaljevalo do leta 2009, ko so se zaradi padca menjalnega tečaja pokazala prva množična oškodovanja, obenem pa je za banke ugasnila možnost hitrega zaslužka.

Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da potrošnikom že dalj časa odsvetujejo sklepanje kreditnih pogodb v drugih valutah in opozarjajo na pasti tveganja na valutnih trgih pri tovrstnih pogodbah. Potrošniki naj poskušajo že sklenjene kreditne pogodbe v švicarskih frankih nadomestiti s pogodbami v domači valuti, kjer ni tveganja nihanja tečaja.

V bankah pa pravijo, da se morajo potrošniki sami odločiti, ali (še) želijo prevzemati tveganja sprememb menjalnih tečajev in referenčne obrestne mere. V Hypo Alpe Adria Bank so razkrili, da imajo na področju poslovanja z občani približno tretjino vseh stanovanjskih kreditov v valuti švicarski frank, medtem ko v drugih bankah tega podatka niso želeli razkriti. V Abanki so denimo navedli, da je pri njih "delež tovrstnih posojil zelo majhen".

V Unicredit Banki Slovenija so povedali, da kreditov v frankih od konca leta 2008 nimajo več v svoji ponudbi. Zapisali so, da so strankam v minulih letih ponujali možnost spremembe kredita iz švicarjev v evre "po ugodnih pogojih in po enostavnem postopku", kar velja tudi sedaj.

Enako so zagotovili v Hypo Alpe Adrii, kjer pa so priznali, da je bilo v minulih letih "konverzij kljub nasvetom, naj stranke to uredijo, manj od pričakovanj". Podobna opažanja prihajajo iz Abanke: "Bistvenih povpraševanj za spremembe do sedaj ni bilo."

V NKBM, kjer posojil v frankih ne odobravajo več od konca leta 2008, so medtem pojasnili, da je delež vseh najetih kreditov s strani fizičnih oseb v frankih pri njih manj kot štiriodstoten, vsi pa so izključno stanovanjski.

V vseh bankah so poudarili, da "banka lahko samo svetuje, vsaka stranka pa se mora na koncu odločiti sama".

V Sloveniji se je obseg posojil gospodinjstvom v švicarskih frankih v zadnjih letih zniževal, kažejo podatki Banke Slovenije. Konec lanskega novembra so imela slovenska gospodinjstva v švicarskih frankih za skoraj 794 milijonov evrov posojil, od tega je bilo za 743 milijonov evrov stanovanjskih posojil.

Razočarani so tudi posojilojemalci v nekaterih drugih evropskih državah. Odprava zgornje vrednosti za švicarsko valuto je močno vznemirila poljske in hrvaške posojilojemalce, ki so se v preteklosti pogosto odločali za stanovanjska posojila, vezana na frank.

Frank se je v primerjavi s poljskim zlotom v četrtek okrepil za kar 40 odstotkov, kar je vznemirilo približno 700.000 poljskih posojilojemalcev.

Obroki posojil, vezanih na frank, se bodo povečali tudi za približno 60.000 Hrvatov, saj je hrvaška kuna v primerjavi s frankom v četrtek izgubila približno 17 odstotkov vrednosti. Hrvaški minister za finance Boris Lalovac je po včerajšnjem srečanju s predstavniki bank izjavil, da so bankirji pripravljeni pomagati pri iskanju rešitve za posojilojemalce v švicarskih frankih. Posojilojemalci iz društva Franak sicer zahtevajo začasno zamrznitev tečaja švicarskega franka.

Madžarska, kjer ima skoraj milijon ljudi posojila v frankih, miri državljane, saj so že leta 2011 fiksirali tečaj švicarskega franka za namen odplačevanja posojil, ko se je frank glede na forint okrepil skoraj za polovico.

Na švicarsko centralno banko, ki je nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti, pa se je vsul plaz očitkov. Švicarsko poslovno združenje je opozorilo, da je bila nenapovedana poteza z ekonomskega vidika "v sedanjem času nerazumljiva". Zaradi tega bi lahko škodo utrpela predvsem švicarski izvoz in turizem, so še ocenili v združenju.

Po oceni švicarske banke UBS bo poteza centralne banke ogrozila tudi gospodarsko rast, zaradi česar je banka znižala napoved letošnje rasti na 0,5 odstotka, potem ko je pred tem napovedovala, da bo rast 1,8-odstotna.