V knjigi s preprostim naslovom Steve Jobs je avtor Walter Isaacson v uvodu zapisal, da mu računalniški genij pri pisanju biografije ni postavljal prav nobenih omejitev. »Veliko takega sem storil, na kar nisem ponosen, na primer to, kako sem ravnal, ko je moje dekle z menoj zanosilo, ko mi je bilo triindvajset let,« mu je dejal Jobs. In kaj je bilo s tem dekletom?

Ko je bil računalniški vizionar star 23 let, je prvič postal očka. Mama njegove prvorojenke je bila Jobsovo dekle, s katero se ni nikoli poročil. Nekaj časa je celo zanikal očetovstvo, kasneje je svoji prvi hčerki plačal študij na Harvardu, kjer je leta 2000 diplomirala. V kasnejšem zakonu z Laurene so se mu sicer rodili trije otroci.

»Nimam skrivnosti, ki bi jih želel prikrivati,« je dejal Steve Jobs. Tudi tega ne, da je bil posvojen.

Kmalu po rojstvu sta ga posvojila mehanik za laserje (očim) in računovodkinja (mačeha). Kasneje je Jobs odkril tudi identiteto njegovih odtujenih staršev. Mama je bila patologinja govora, njegov oče pa Sirijec, ki je zapustil ZDA pri 18-ih letih.

Ko je iskal prave starše, je naletel na svojo sestro Mono, s katero se je zelo zbližal. »Ona je moja družina, (…) pokličem jo vsakih nekaj dni, da malo poklepetava,« je dejal. Mona Simpson je sicer znana pisateljica.

Isaacsonova knjiga o Jobsu je polna podrobnosti o življenju računalniškega genija, osebe so predstavljene z imeni in priimki, in to v dobrem in slabem. »Jobs ni skušal vplivati na moje pisanje, niti mi ni rekel, da bi rad prebral rokopis,« je kasneje zapisal Isaacson.

Jobs je bil pač velik človek, zavedal se je, da je bogat in vpliven, zavedal se je, da so mu bogastvo omogočili običajni ljudje, ki so kupovali njegove izdelke. In s tem, ko jim je omogočil vpogled v svojo zasebnost, jim je izrazil svojo hvaležnost. Za razliko od nekaterih, tudi Slovencev, ki z odvetniki in sodniki, z grožnjami z visokimi denarnimi kaznimi, skušajo zavarovati svojo podobo »svetnikov«.