Prihodnji teden bi lahko dobili enajsto slovensko vlado

Nova vlada bo, če bo potrjena, imela 11 ministrov in dve ministrici. Poleg vodje PS Bratuškove bosta člana vlade še prvaka DL in DeSUS Gregor Virant in Karl Erjavec, medtem ko predsednik SD Igor Lukšič v vlado ne bo vstopil.

Listo kandidatov za ministre je Bratuškova v DZ vložila tik pred iztekom roka, v četrtek zvečer, kar po mnenju strank, ki bodo pristale v opoziciji, kaže na težave pri iskanju ministrov, to pa je priznala tudi Bratuškova. Svojo ekipo je sicer na koncu označila za "optimalno", da pa ji bo "gledala pod prste".

Največja neznanka je kandidat za finančnega ministra

Do zadnjega je bil neznanka kandidat za ministra za finance, v kriznih časih sicer ključnega ministra. Uroš Čufer, ki ga je Bratuškova izbrala za vodenje tega resorja, prihaja iz NLB, zato je pričakovati, da bo na zaslišanju pred pristojnim odborom moral odgovarjati tudi na očitke o vpletenosti v dajanje spornih kreditov v tej banki. Bratuškova je po vložitvi liste v DZ dejala, da ji je Čufer zagotovil, da s tem nima nič.

Čufer bo sicer moral prepričati tudi koalicijske partnerice, ki do zadnjega očitno niso vedele za izbiro Bratuškove. Prvak DL Gregor Virant je sicer zatrdil, da "DL zagotovo ne bo dala glasov za vlado", če jih kandidat za finančnega ministra ne bo prepričal.

Čufer se bo moral sicer najprej vsem dobro predstaviti, saj ga mnogi ne poznajo. Med njimi je tudi predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Janez Janša, ki zato kandidata ni želel komentirati. Pristavil je le, da upa, da se bo vladalo bolje, kot se je sestavljalo.

Kot kažejo prvi odzivi strank, se bo očitkov moral braniti tudi kandidat za obrambnega ministra Roman Jakič, za katerega je SDS že napovedala, da je zanje nesprejemljiv, saj da je nasprotoval ustanovitvi slovenske vojske. Jakič izjav do ponedeljka ni žele dajati.

Zaslišanja kandidatov se bodo začela v ponedeljek dopoldne, prvi bodo na vrsti kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, kandidat za ministra za kulturo Uroš Grilc, kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant ter kandidat za pravosodnega ministra Senko Pličanič.

Popoldne se bodo predstavili še Stanko Stepišnik, ki je kandidat za vodenje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa tudi kandidati za ministra za obrambo Roman Jakič, za ministra za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ter za ministra za zdravje Tomaž Gantar.

V torek sledijo predstavitve kandidatov za finančnega ministra Uroša Čuferja, za ministra za infrastrukturo in prostor Igorja Maherja, za ministrico brez resorja, pristojno za področje odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu Tine Komel ter za ministrico za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak. Nazadnje se bo predstavil še kandidat za zunanjega ministra Karl Erjavec.

Predsedniki delovnih teles morajo mnenje o predstavitvi kandidata posredovati najkasneje v 48 urah, mandatarka pa ima nato na voljo tri dni, da katerega od kandidatov zamenja. Če se bo tej možnosti odpovedala in bodo vse predstavitve uspešne, bo DZ o ministrih glasoval že v sredo.

DZ na javnem glasovanju odloča o celotni kandidatni listi. Ta bo potrjena, če bo zanjo glasovala večina prisotnih poslancev. Če lista ne bo izglasovana, bodo opravili novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov, ki jo mora mandatarka predložiti najpozneje v desetih dneh od dneva prvega glasovanja.

Če tudi nova lista ni izglasovana, se lahko o vsakem kandidatu glasuje posebej, pri čemer se šteje, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov brez ministrice brez resorja.

Predlagana ministrska lista načeloma lahko računa na potrebno podporo poslancev

Če bodo kandidati na zaslišanjih pred odbori DZ uspešni, je pričakovati, da bo predlagana ministrska ekipa prejela podporo vseh 49 poslancev nove koalicije, čeprav je imelo nekaj poslancev DL glede vstopa v levosredinsko koalicijo pomisleke. Svet DL je podprl vstop v koalicijo s 13 glasovi za, šestimi proti in tremi vzdržanimi. Proti naj bi glasovala tudi poslanka Katarina Hočevar, medtem ko naj bi se poslanka Kristina Valenčič vzdržala. Vendar to še ne pomeni, da na seji DZ ne bi podprli vlade, katere del bo tudi DL.

Nova koalicija sicer računa še na tri glasove nepovezanih poslancev, vlado pa bosta verjetno podprla tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti.

Če bodo poslanci v sredo potrdili ministre, se utegne nova vladna ekipa na konstitutivni seji sestati še isti dan oz. takoj po seji DZ. Že v četrtek in petek bi tako lahko potekale primopredaje poslov ministrov, vladna ekipa Janeza Janše pa bi se s tem poslovila.

Nekateri od članov vlade, ki opravlja tekoče posle, so bili na zadnjih volitvah izvoljeni za poslance, zato se bodo lahko, če se bodo tako odločili, preselili v poslanske klopi. Takšno možnost imajo denimo predsednik SDS Janez Janša in ministri SDS v tej vladni garnituri Vinko Gorenak, Zvone Černač in Andrej Vizjak. V poslanske klopi se vračajo predsednica NSi Ljudmila Novak pa tudi aktualni in nekdanji predsednik SLS Franc Bogovič in Radovan Žerjav.

Politična kriza z vladne na strankarsko raven?

Če gre verjeti besedam prvakov strank nove koalicije ob podpisu koalicijske pogodbe, se tako v Sloveniji končuje politična kriza, ki je nastala po objavi za predsednika dveh največjih parlamentarnih strank obremenilnega poročila komisije za preprečevanje korupcije.

Vendar je ravno odločitev za sodelovanje v vladi povzročila težave znotraj DL, ko je zaradi nestrinjanja s takšno odločitvijo z mesta podpredsednika stranke odstopil Janez Šušteršič.

Prav tako bi se lahko zgodilo, da ena od podpisnic koalicijske pogodbe, stranka DeSUS, ostane brez poslancev. Dolgoletni predsednik stranke in kandidat za zunanjega ministra Karl Erjavec ter poslanci stranke namreč zahtevajo zamenjavo na vrhu sveta stranke, saj ima predsednica sveta Meta Vesel Valentinčič drugačna stališča kot Erjavec. Do odločitve sveta DeSUS je Erjavec prepustil vodenje stranke Tomažu Gantarju.

Sprememba pa bo potrebna tudi na vrhu največje stranke v novi koaliciji PS, saj je Zoran Janković podpisal odstopno izjavo z mesta predsednika PS, ki bo postala veljavna z oblikovanjem nove vlade. Tako bo morala stranka poiskati novega predsednika. Trenutno jo vodi Bratuškova.