Prvih osem ministrskih kandidatov prestalo zaslišanja

Kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je prvi uspešno prestal predstavitev pred matičnima odboroma DZ. Predstavitev za področje notranjih zadev je kot ustrezno ocenilo 10 poslancev, kot neustrezno pa pet. Predstavitev za področje javne uprave in lokalne samouprave je bila ustrezna za 14 poslancev, neustrezna pa za pet.

Kot najbolj prioritetno vprašanje na področju javnega sektorja je izpostavil vprašanje mase plač v javnem sektorju. Napovedal je takojšen dialog s sindikati javnega sektorja, sporazum pa je mogoče po njegovi oceni doseči v mesecu dni. A hkrati je menil, da bi bilo narobe, če bi že danes govorili o kakršni koli spremembi javnofinačne usmeritve.

Virant je kot eno od prioritet zastavil tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Tukaj ne sme biti in ne bo nobenih izjem, nobenih "svetih krav", je poudaril.

Po predstavitvi na matičnih odborih je zeleno luč dobil tudi kandidat za pravosodnega ministra Senko Pličanič. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo 12 članov odbora za pravosodje, štirje so bili proti. V odboru za notranjo politiko je prepričal sedem članov, treh pa ne.

Pličanič je napovedal, da bo temeljno poslanstvo njegovega mandata, če bo ponovno postal minister, povrnitev občutka pravičnosti. Po njegovem mnenju moramo uvesti mehanizme sodnega menedžmenta, uveljaviti odgovornost predsednikov sodišč, posebno pomemben je tudi položaj sodnikov. Kot je pojasnil, so sodniki funkcionarji sodne oblasti, zato se mu zdi neprimerno, da se jih obravnava kot običajne uradnike.

Pličanič je tudi zagovornik bolj racionalne organizacije in poslovanja sodišč. Kot enega od ciljev pa je izpostavil tudi poenostavitev civilne in kazenske procesne zakonodaje. Prav tako načrtuje prenos preiskovalnih dejanj na tožilstvo, skupaj s tožilci namerava začrtati pot za krepitev položaja tega organa. Predlaga pa tudi uveljavitev v zadnjem letu že pripravljenih sprememb insolvenčne zakonodaje.

Odbor DZ za gospodarstvo je kot primerno ocenil tudi predstavitev kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika. Da je bila predstavitev primerna, je glasovali devet članov, da ni bila primerna pa šest členov.

Stepišnik je v predstavitvi pred matičnim odborom DZ izpostavil tri ključne prioritete, ki jih bo zasledoval v primeru izvolitve za ministra. Prizadeval si bo za bolj učinkovito črpanje sredstev EU, sanacijo prezadolženega gospodarstva in izboljšanje zakonodaje, kot je insolvenčna.

Poudaril je, da je treba najti ravnotežje med zniževanjem javnofinančnega primanjkljaja in spodbujanjem gospodarske rasti. "Če delaš samo na prvem in preveč zarežeš, potem se pozna tudi na gospodarski rasti," je dejal in dodal, da kolikor je močno gospodarstvo, toliko imamo močno tudi socialo.

Kandidat za ministra za obrambo Roman Jakič dobil podporo osmem članov odbora za obrambo, pet jih je glasovalo proti. Med zaslišanjem se Jakič ni mogel izogniti očitkom, da naj bi nasprotoval Slovenski vojski, poslanci so izpostavljali tudi vprašanje sodelovanja v mednarodnih misijah.

Glede sodelovanja slovenskih vojakov v mednarodnih operacijah in misijah je Jakič, sicer poslanec PS, poudaril, da je kritičen do napotitve misije EU v Mali in tudi do podaljšanja Natove mirovne operacije v Afganistanu.

Kar se tiče misije Isaf v Afganistanu, kjer Slovenska vojska ostaja do konca leta 2014, je Jakič napovedal, da bo vladi predlagal "takojšen začetek priprav na umik", da bi bila Slovenija ena prvih, ki bi se umaknila, glede sodelovanja v civilnem delu misije po letu 2014 pa kandidat namerava sprožiti strokovno razpravo o tem.

Zeleno luč je dobila tudi predstavitev kandidature Tomaža Gantarja. Kot ustrezno jo je ocenilo osmimi članov odbora za zdravstvo, en je glasoval proti. Gantar med vrednote postavlja široko dostopno javno zdravstvo, ki temelji na solidarnosti in pravičnosti. Poudarja tudi potrebo po ukrepih za stabilizacijo financiranja zdravstva in dolgoročno reformo zdravstvene zakonodaje.

Resno bi bilo po njegovem mnenju treba razmišljati o širjenju prispevne stopnje tudi na podjemne in avtorske pogodbe, medtem ko v zdravstvene pravice po njegovem mnenju še ni treba poseči, saj da je to skrajen ukrep. Sicer pa se zavzema za krepitev primarnega in javnega zdravstva, saj sta ti področji po njegovem mnenju ključni za dolgoročno zmanjševanje stroškov v zdravstveni blagajni.

Kandidat za ministra za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je na predstavitvi pred matičnim odborom DZ izpostavil, da ministrstvo potrebuje kontinuiteto. Poudaril je velike težave okoljskega dela ministrstva ter menil, da je bila združitev resorjev okolja in kmetijstva smiselna.

Odbor je predstavitev z 10 glasovi za in šestimi proti ocenil kot ustrezno. Židan je najprej predstavil pogled na okoljski del ministrstva ter izpostavil, da so težave na tem področju strahovite. Ob tem je opozoril, da je okoljski del ministrstva skrbnik pomembnega dela kohezijskih sredstev ter da se ta sredstva z naslednjim finančnim obdobjem manjšajo.

Evropska komisija na področju okolja proti Sloveniji vodi 30 postopkov, kar po Židanovem mnenju ogroža tudi proračun. Na področju kmetijstva je napovedal kontinuiteto na področju hrane, kjer so bili postavljeni novi temelji z resolucijo Zagotovimo si hrano za jutri.

Matični odbor DZ je predstavitev kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala z 11 glasovi za in šestimi proti ocenil kot ustrezno. Njegova prva naloga bo pomiritev celotnega šolskega sektorja. Izpostavil je, da je zagovornik javnega šolskega sistema. Resor šolstva, znanosti in športa je perspektiven, a tudi relativno občutljiv, zato je treba po njegovih besedah končati eksperimentiranje.

Če bo minister, bo Pikalo zagovarjal avtonomijo šolskega sistema in strokovnih odločitev, sodelovanje s strokovno javnostjo ter vsemi deležniki, brez enostranskih dejanj in "z veliko več dialoga". Med zaslišanjem je poslanke in poslance zanimalo predvsem področje izobraževanja in raziskovanja. Glede trenutnih zakonskih predlogov je dejal, da se z njimi lahko nadaljuje, če bodo strokovna javnost in vsi deležniki za to. Treba pa je premisliti in pogledati, v čigavem interesu so ti predlogi in kaj z njimi pridobimo, če sploh kaj, je poudaril.

Tudi predstavitev kandidata za ministra za kulturo Uroša Grilca je matični odbor z 11 glasovi za in sedmimi proti ocenil kot ustrezno. Grilc je poslance prepričal z izčrpnostjo svojega programa in poznavanjem kulture v ključnih segmentih. V predstavitvi svojega programa je uvodoma izpostavil potrebo, da se kulturi vrne ugled, da bo razumljena kot dejavnik razvoja in ne le kot nepotreben strošek.

Med ključne naloge na novo vzpostavljenega ministrstva za kulturo je uvrstil, da bo v dveh mesecih po nastopu mandata v ponovno javno razpravo dan osnutek Nacionalnega programa za kulturo (2013-2016) in osnutek sprememb krovnega zakona v kulturi, v nadaljnji postopek pa osnutek Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012─2016. V treh mesecih po nastopu mandata se namerava Grilc lotiti tudi zakona o varstvu kulturne dediščine in zakona o arhivih ter v šestih mesecih preveriti potrebo po oblikovanju področnih zakonov.

V razpravi so predvsem koalicijski poslanci izpostavili temeljitost in izčrpnost Grilčevega programa, ki po besedah Majde Potrata (SD) odpira vse temeljne dileme, s katerimi se trenutno sooča kultura. Poslanec Jožef Jerovšek (SDS) je v Grilčevem programu med drugim pogrešal del o medkulturnem dialogu in o RTVS, medtem ko je Mihaela Prevca (SLS) zanimalo, kako namerava Grilc vse začrtano izvesti brez poseganja v proračun.