Pridelovalci mleka in mlekarne računajo na domače potrošnike in tudi državo

Trenutna mlečna kriza drugačna od katerekoli druge doslej

Mlečna kriza, ki jo povzroča epidemija novega koronavirusa, je drugačna od katerekoli pretekle mlečne krize. Dejstvo je, da se z viški mleka srečujejo vse mlekarne, ne glede na državo. Zato je izjemnega pomena, da ljudje razumejo, zakaj je za celotno družbo koristno izbrati slovenske mlečne izdelke, so za STA izpostavili v Ljubljanskih mlekarnah.

"Razglasitev pandemije v Sloveniji je sprva povzročila velik naval v trgovine in posledično veliko povpraševanje, a to je trajalo le približno dva tedna. Hkrati je povsem ugasnilo povpraševanje po izdelkih, ki jih prodajamo v šole, vrtce, gostincem in hotelirjem, kar predstavlja četrtino naše prodaje. Padcu povpraševanja so sledile likvidnostne težave gostincev, ki se kažejo v neplačilih," so opisali razmere.

Ob tem se v Ljubljanskih mlekarnah soočajo še z logističnimi zapleti v izvozni mreži, pri dobavi surovin in repromateriala ter odpovedmi naročil na nekaterih velikih trgih. "Pomembne države, kamor potuje slovensko mleko v obliki izdelkov, so Hrvaška, Italija, Grčija. Tam bodo ostali brez turistične sezone, pa tudi brez potrebe po naših mlečnih izdelkih," so opozorili v Ljubljanskih mlekarnah, kjer polovico proizvedenega mleka in mlečnih izdelkov v normalnih razmerah izvozijo na tuje trge.

V podjetju vse moči usmerjajo v reševanje težav, dnevno spreminjajo načrte in strukturo proizvodnje, iščejo nove načine, kam plasirati mlečne izdelke, da bi ohranili kar se da visoko raven odkupa surovega mleka. "Drastično smo povečali lastne zaloge mlečnih izdelkov. Nekaj odkupljenega slovenskega surovega mleka smo bili primorani prodati naprej, kar je daleč od idealne rešitve, a v danem trenutku edina možnost," so navedli in dodali, da intenzivno sodelujejo z ministrstvom in zadrugami.

Mlekarna Planika s 40-odstotnim padcem prodaje svežega konzumnega mleka

V kobariški mlekarni Planika opažajo, da so se z uvedbo ukrepov ob epidemiji spremenile nakupovalne navade potrošnikov. Ti bolj kupujejo izdelke z daljšim rokom trajanja. "V mlekarni Planika zato opažamo okoli 40-odstotni padec prodaje ravno pri svežem konzumnem mleku, ki je samo pasterizirano in ima od vseh naših izdelkov tudi najkrajši rok trajanja," je za STA pojasnila direktorica mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič.

Viške mleka tako poskušajo predelati v sire. Sicer pa beležijo tudi 50-odstotni padec prodaje v tujino, pri čemer največji delež zaseda italijanski trg. Razmeram se prilagajajo na različne načine. Kar zadeva kadre, je v tem času nekaj zaposlenih doma zaradi varstva otrok, nekaj jih je tudi na čakanju.

Mlekarna Celeia za zdaj ni zmanjšala proizvodnje, boji se predolgega zaprtja ustanov

Nekoliko drugačne trende opažajo v Mlekarni Celeia. "Veliko naših kupcev je v segmentu gostinstva in turizma ter javnih ustanov, kot so šole in vrtci, kjer smo seveda zaznali znaten padec prodaje. Opažamo, da se je poraba iz teh dveh segmentov v veliki meri preselila v trgovino, tam se je povečalo povpraševanje po svežem in trajnem mleku ter izdelkih z daljšim rokom trajanja, zato Mlekarna Celeia ni zmanjšala obsega proizvodnje," je za STA pojasnil vodja strateškega marketinga in razvoja v mlekarni Tomaž Arh.

A če bodo javni naročniki in subjekti iz gostinstva in turizma še dlje časa zaprti, se bodo tudi v Mlekarni Celeia soočili s presežki, je opozoril. Prodaja v tujino zanje predstavlja manjši del prihodkov in za zdaj poteka brez večjih motenj.

Trenutno razmere najbolj negotove za rejce, ki nimajo pogodb s slovenskimi mlekarnami

V Sloveniji se proizvodnja mleka zadnja tri leta nekoliko zmanjšuje, vendar mleka še vedno pridelamo več, kot ga predelamo. "Imamo izrazito neuravnoteženo bilanco, ko izvažamo surovo mleko brez dodane vrednosti, uvažamo pa ogromne količine visoko procesiranih mlečnih izdelkov," je za STA opozorila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Zagorc.

Najbolj negotove so trenutno razmere za rejce, ki nimajo pogodbenega razmerja s slovenskimi mlekarnami, saj se v sosednji Italiji odkupna cena mleka zelo znižuje, hkrati se neusmiljeno do tujega mleka znižujejo tudi količine odkupa. Nekaj dodatnih količin mleka, ki ga po novem zadruge in trgovci z mlekom ne morejo več izvažati v Italijo, sedaj odkupijo in predelajo slovenske mlekarne in tako po svojih zmožnostih pomagajo tem rejcem.

Če bodo mlekarne lahko na domačem trgu te izdelke prodale, bodo lahko še naprej to presežno mleko predelovale. Tako kot predstavniki mlekarn je tudi Zagorčeva prepričana, da je sedaj čas, da potrošniki še dodatno podpremo slovenske pridelovalce in mlekarne ter pri nakupu izberemo slovenske izdelke. "Dejstvo je, da če želimo pomagati kmetu na začetku, je treba jemati s polic slovenske izdelke, da poženemo ta krog," je poudarila.

Potrošniki bodo lahko že v mesecu maju dodatno podprli slovenske pridelovalce in predelovalce mleka. V Ljubljanskih mlekarnah so pojasnili, da so k njihovi pobudi za nacionalni mesec mleka in mlečnih izdelkov po nižjih cenah v maju pristopili vse slovenske mlekarne in trgovci.

Mlečnemu trgu je na voljo evropski ukrep, ki uravnava viške mlečnih izdelkov - gre za intervencijski odkup masla in posnetega mleka v prahu -, a je za proizvajalce zaradi izredno nizkih cen zelo neugoden, je izpostavila Zagorčeva in dodala, da lahko države sprejmejo tudi različne druge oblike pomoči.

"Ključno pa bo, da bo država v drugem protikoronskem zakonu sprejela takšne ukrepe, ki bodo v pomoč vsem deležnikom v verigi, s ciljem ureditve tako viškov kot cene mleka," je še izpostavila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Slovenija po podatkih GZS na leto izvozi za 169 milijonov evrov mleka in mlečnih izdelkov, pri čemer velik del predstavlja surovo mleko, uvozi pa jih za 171 milijonov evrov.