»Kaj v resnici se dogaja z boxerjem: kupili smo volkove in dobili mačka v žaklju in to še lahko ponovimo,« je naslov članka v litovskem portalu Delfi. Ta baltska država je pred šestimi leti naročila enaka bojna vozila pehote kot pred kratkim Slovenija, zdaj pa odkrivajo napake.
Svoje boxerje je Litva poimenovala vilkas, kar v prevodu pomeni volk. Oklepno vozilo boxer nemške izdelave so opremili z oborožitvenimi kupolami samson Mk II izraelskega podjetja Rafael, ameriškimi 30 mm topovi MK-44S in izraelskimi protioklepnimi raketami spike LR ter drugo specializirano opremo in elektronskimi sistemi.
Leta 2016 so naročili 88 osemkolesnih oklepnikov, prejeli so jih okoli polovico, zdaj pa načrtujejo še nakup dodatnih 120 »volkov«, ki bodo poleg topov kalibra 30 mm opremljeni še z mitraljezi kalibra 12,7 mm. Prav takšne osemkolesnike je naročila tudi prejšnja slovenska vlada oziroma obrambno ministrstvo, ko ga je vodil Matej Tonin.
Litovski novinarji so odkrili, da oklepniki vilkas ne delujejo, tako kot bi morali, čeprav so bili najdražji nakup v zgodovini njihove vojske.
Toda medtem so litovski novinarji odkrili, da oklepniki vilkas ne delujejo, tako kot bi morali, čeprav so bili najdražji nakup v zgodovini njihove vojske. Podvozje, motor in druge komponente za premikanje delujejo, prav tako je oklep odporen na sovražne naboje in celo 30 mm granate, lahko tudi prevažajo vojake. Težava nastopi pri streljanju, saj ni nujno, da bodo zadeli tarčo. Ključni problem je v tem, da so na nemško osnovno vozilo dodane izraelske kupole in da informacijska sistema nista kompatibilna.
Napake so bile opažene že na prvem vozilu leta 2019, vendar še vedno niso odpravljene, obrambno ministrstvo pa je to skrivalo pred javnostjo. Ker so kupole izraelske, Nemci niso mogli uskladiti oba informacijska sistema. Proizvajalec Artec je zato poklical na pomoč predstavnike izraelskega podjetja Rafael, a medtem se je zgodila pandemija kovid 19, ki se je vse ustavila. Izrael se je zaprl in uvedel najstrožja pravila izolacije, predstavniki Rafaela pa niso mogli priti v Nemčijo pojasnjevati težave in najti rešitve.
»Dejstvo, da izraelska kupola ne deluje skupaj z boxerjem, kot bi morala, samo po sebi ni veliko presenečenje. Litva je izbrala cenejši, a nepreizkušeni modul, čeprav ji je Artec ponudil daljinsko vodeno kupolo RCT-30. Slednjega je zasnovala in izbrala nemška vojska. Ampak je seveda dražji,« pišejo v litovskem portalu Delfi.
Po navedbah medija naj bi težave večkrat skušali rešiti na državni ravni na srečanjih z izraelskimi voditelji, a je vse skupaj vzelo veliko časa, rešitve pa še vedno niso našli. Predstavnik nemškega podjetja Artec Sebastian Kürbs je Delfiju nezadovoljen zaupal, da so rešili osem ali devet od desetih točk, vendar pa hitreje ne morejo napredovati: »Po rešitvi enega problema se soočimo z drugim in ne moremo rešiti vsega naenkrat. Na primer, spremenili smo programsko opremo v kupoli in spet se pojavijo stvari, ki jih ne moremo predvideti.«
Kritične težave z dovodom streliva so odpravili, medtem ko programska oprema še naprej ostaja problem. Posledica tega pa je, da dobavni roki zamujajo, zaradi česar mora Artec Litvi plačati odškodnino, tako da se od kupoprodajne pogodbe odšteje določen odstotek. Kot smo že omenili, je Litva prejela le polovico od 88 naročenih oklepnikov. Zamuda pa pomeni, da z njimi niso opremljene tiste enote, ki bi morale biti, zato tudi načrti za urjenje posadk, urjenje s pehoti in medsebojno sodelovanje z drugimi bojnimi enotami, zamujajo.
Ob tem medij opozarja, da Litva nima veliko alternativ, saj bi prekinitev pogodbe povzročila še več težav kot odprava »razvojne težave«, kakor jo imenuje namestnik litovskega obrambnega ministra Vilius Semeška. Če bi spremenili modul misije in na oklepnike namesto kupole samson namestili RCT-30 ali lance, slednje so namestili na avstralske boxerje, pa bi to stalo še več denarja in časa, ko gre za integracijo – ne 18 do 20 mesecev, ampak 36 do 40 mesecev. Problem bi bili tudi logistični izzivi, če bi se en vilkus razlikoval od drugega in ne bi mogli med seboj komunicirati zaradi različnih kupol. Podobna zgodba pa se lahko ponovi z oklepnimi vozili, ki jih Litva namerava dodatno naročiti.
Za nakup 88 boxerjev je Litva plačala 386 milijonov evrov, vsi »volkovi« bi morali biti dobavljeni do konca lanskega leta. Za njihov nakup so se odločili, čeprav je temu nasprotoval nekdanji poveljnik vojske Valdas Tutkus, prav tako je bil nejevoljen takratni obrambni minister Juotas OIekas, ki mu je na koncu uspelo ceno zbiti za tretjino od prvotne ponudbe.
Slovensko obrambno ministrstvo bo moralo po pogodbi za 45 takšnih oklepnikov plačati 281,5 milijona evrov brez DDV oziroma 343,4 milijona evrov skupaj z DDV, razlika gre v slovenski proračun (sama vozila z oborožitvijo in opremo bodo stala nekaj manj kot 238,8 milijona evrov brez DDV, logistični paket nekaj manj kot 23,5 milijona, razvojni stroški in stroški projektnega managementa pa 19,25 milijona evrov).
Podobno kot Litva je tudi Slovenija pogodbo z nemškim Artecom podpisala v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju OCCAR, ki državam pomaga pri pogovorih s ponudniki skladno z njihovimi zahtevami. Kot je po podpisu pogodbe povedal takratni direktor direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo Uroš Korošec, so se odločili za enako vozilo, kot ga bo prejela Litva, razlikuje se le v pritrdilih za osebno orožje.
Prvo prototipno vozilo naj bi prejeli do konca naslednjega leta, nato pa se jih bo na podlagi naše potrditve izdelalo še 44, dobava naj bi bila zaključena do konca leta 2026.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA ALI TRAFIKI24
