Bruselj prepoveduje prodajo avtomobilov na na bencin ali dizel po letu 2035: kaj to pomeni za Slovence?

"Vsi se strinjamo, da bomo morali v prihodnjih letih in desetletjih precej storiti za zeleni prehod in čistejše okolje, vendar breme zelenega prehoda ne bi smelo v tako veliki meri pasti na voznike osebnih avtomobilov," je dejal generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Kostanjšek. Okolje namreč obremenjujejo tudi tovorni, letalski in ladijski promet.

Mnogi kritiki prepovedi opozarjajo, da se industrija ne bo mogla dovolj hitro prilagoditi tako veliki spremembi. Po Kostanjškovem mnenju ta težava presega področje industrije, saj bo razplet odvisen od številnih dejavnikov, kot so razvoj baterij za električna vozila, zagotavljanje zadostnih količin surovin zanje, razvoj polnilne infrastrukture in obvladovanje stroškov proizvodnje električnih vozil.

"Lahko se pojavi tako imenovana mobilnostna revščina, kar pomeni, da bomo zaradi višjih cen elektrificiranih vozil zelo dolgo vzdrževali naša stara vozila. To bi za seboj potegnilo celo vrsto težav," je dejal. Ena večjih bi bila slabša prometna varnost, težave pa bi lahko nastale tudi pri zagotavljanju rezervnih delov.

Za odgovor na vprašanje, ali bo odločitev evropskih poslancev spodbudila prodajo električnih avtomobilov, je po Kostanjškovem mnenju še prezgodaj. Kot ocenjuje, bo to najverjetneje odvisno predvsem od subvencij in drugih spodbud.

Opozoril je tudi na razlike med evropskimi državami; tako po kupni moči kot dosedanjemu razvoju področja električne mobilnosti. Meni, da bi bilo treba nova pravila zato prilagoditi posameznim državam.

Prepoved prodaje avtomobilov s klasičnim motorjem od leta 2035, ki jo je evropski parlament danes potrdil s 340 glasovi za in 279 proti, je predlagala Evropska komisija v okviru svežnja Pripravljeni na 55. Kot glavni razlog so v komisiji navedli zmanjšanje izpustov škodljivih plinov.

Poleg prepovedi prodaje uredba med drugim vključuje vmesna cilja do leta 2030, ki sta zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in lahkih gospodarskih vozil za 50 odstotkov. Uredba predvideva možnost izjem za manjše proizvajalce, a le v prehodnem obdobju do leta 2035. Kriterij je največ 10.000 avtomobilov ali največ 22.000 lahkih gospodarskih vozil v koledarskem letu. Proizvajalci, ki na leto proizvedejo manj kot 1000 novih vozil, bodo iz uredbe izvzeti.