Prvi dan obiska se bo Janša v Moskvi sešel z ruskim predsednikom Putinom, na programu pa ima tudi srečanje z gospodarstveniki. V torek pa bo slovenskega premiera sprejel ruski premier Dmitrij Medvedjev.
Po navedbah kabineta predsednika vlade sta v okviru obiska načrtovana sprejetje dokončne investicijske odločitve o gradnji slovenskega dela plinovoda Južni tok ter podpis nekaterih rusko-slovenskih sporazumov.
Vodja projekta plinovoda Južni tok in podpredsednik uprave podjetja Južni tok Slovenija Leonid Čugunov je v četrtek v Moskvi pojasnil, da bo Južni tok potekal od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, iz Bolgarije pa prek Srbije (od koder naj bi se od osrednje trase dve cevi ločili v BiH in na Hrvaško), Madžarske in Slovenije v Italijo.
Srbija in Madžarska sta že podpisali tudi dokončno investicijsko odločitev o gradnji plinovoda na njunem ozemlju, v Bolgariji se pri tem zapleta, ker zahteva popuste pri ceni Gazpromovega plina, čeprav naj bi oblasti projekt podpirale, Slovenija pa bo po napovedih to storila ob premierovem obisku. V kratkem naj bi Slovenija sprejela tudi ustrezno zakonodajo za implementacijo Južnega toka.
Gradnja 2446 kilometrov dolgega Južnega toka se bo po Čugunovih besedah začela decembra letos, in sicer tako pod morjem kot na kopnem. Čez Slovenijo naj bi potekalo 266 kilometrov tega plinovoda, njegova gradnja pa naj ne bi stekla pred letom 2014. Ocena naložbe v Sloveniji ostaja pri milijardi evrov.
Janšo bo v Rusiji spremljala gospodarska delegacija, ki predstavlja panoge z velikim potencialom za rast na ruskem trgu. To so področja energetike in energetske učinkovitosti, bančništva in investicij, gradbeništva, avtomobilske industrije, informacijskih tehnologij ter farmacije. Na teh področjih že potekajo večji skupni gospodarski projekti, hkrati pa so to panoge, kjer obstaja še neizkoriščen potencial med državama, so še navedli v premierovem kabinetu.
Slovenija in Rusija sta diplomatske odnose vzpostavili pred 20 leti, v zadnjih letih pa so se odnosi po mnenju obeh strani v povzpeli na zelo visoko raven in dosegli raven strateškega partnerstva.
Rusija, ki kljub gospodarski in finančni krizi beleži stalne stopnje rasti gospodarstva, je za Slovenijo sicer ena od najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric.
Blagovna menjava med državama je po podatkih spletne strani Izvozno okno lani znašala več kot 1,1 milijarde evrov, od tega je Slovenija v Rusijo izvozila za več kot 747 milijonov evrov blaga, od tam pa uvozila za 399 milijonov evrov. Med januarjem in majem je blagovna menjava znašala skoraj 533 milijonov evrov. Slovenija iz Rusije uvaža predvsem energente, tja pa izvaža največ zdravil.
H krepitvi gospodarskih stikov so pripomogli tudi relativno intenzivni stiki med najvišjimi predstavniki obeh držav v zadnjih letih. Nazadnje je bil konec septembra na obisku v Moskvi zunanji minister Karl Erjavec. Septembra je bil v Sloveniji ruski generalni državni tožilec Jurij Čajka, marca pa namestnik ruskega zunanjega ministra Vladimir Titov.