Pahor se je pred vrnitvijo v domovino srečal še prvim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Ivico Dačićem. Pred obiskom Obrenovca je tudi predaval študentom beograjske univerze na temo Prihodnost Evrope in njena nadaljnja širitev.
Po ogledu predela Obrenovca, ki je deloma še pod vodo, je Pahor vidno presunjen dejal, da je v zadnjih dveh dneh nagovoril številne sogovornike in da je vedno takoj našel izbrane besede, da je rekel tisto, kar je mislil, da pa mu je sedaj "vzelo sapo in besedo".
"To je velika tragedija, veliko večja, kot sem jo lahko videl preko televizijskih zaslonov in slik," je dejal.
Vsem tistim, ki so dali samo plastenko vode oziroma kakorkoli prispevali za prizadete ljudi in območje, zlasti pa tistim, ki iz Slovenije pomagajo profesionalno pri odpravi posledic te katastrofe, pa je sporočil, da je "vse, kar smo dali, pomagalo, da je bila žalost nekoliko manjša, kot bi sicer bila". Nikoliću je znova zagotovil, da bo Slovenija storila vse, da bo pomagala Srbiji.
Nikolić je ponovil, da je uradni obisk Pahorja, ki je potekal kljub poplavam, dodatno pokazal, kako trdno zvezo imata Srbija in Slovenija ter da je treba storiti vse, da bo samo še trdnejša. Znova se je zahvalil Sloveniji in njenim državljanom za pomoč in solidarnost.
Predsednika sta pred ogledom mesta obiskala in se rokovala s pripadniki slovenske civilne zaščite, ki z muljnima črpalkama prečrpavajo vodo s poplavljenih območij.
Vrnitev ljudi v Obrenovac, mesto v beograjski občini z okoli 25.000 prebivalci, sicer 15 dni po hudih poplavah še vedno ni možna, čeprav so se vode večinoma umaknile. Nujno potrebna je namreč dezinfekcija, da bi preprečili morebiten pojav nalezljivih bolezni. Neprijeten rezek vonj "pozdravi" ljudi že pred mestom in v močnejši ali šibkejši obliki spremlja ves čas.
Poplave so v državi po zadnjih uradnih podatkih zahtevale 51 življenj, tudi enega gasilca. Svetovna banka je škodo poplav ocenila na 1,5 do dveh milijard evrov.
Na slovensko-srbskem gospodarskem forumu v Beogradu je slovenski predsednik včeraj izpostavil odlične gospodarske odnose med Srbijo in Slovenijo ter izrazil zaupanje, da bodo taki tudi ostali. Foruma se je udeležilo okoli 120 predstavnikov skoraj sto slovenskih podjetij in okoli 160 predstavnikov 110 srbskih podjetij.
V slovenski delegaciji, ki jo je vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, so med drugim predstavniki Intereurope, KBM Banke v lasti NKBM, Krke, Luke Koper, Palome, Slovenskih železnic, Impol Sevala, Iskratela, Petrola, Marlesa. Nekatera od teh podjetij so že zdaj večji vlagatelji v Srbiji.
Udeležence so poleg Pahorja nagovorili tudi Hribar Milič, predsednik srbske gospodarske zbornice Željko Sertić, podpredsednik srbske vlade in minister za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasim Ljajić ter slovenski finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer.
Ljajić je izpostavil pomen lanske skupne seje vlad Slovenije in Srbije. Letos naj bi bila ta v Sloveniji. Že 20. junija bo v Sloveniji sestanek mešane komisije za gospodarstvo.
V okviru foruma so pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so govorili o možnostih skupnih nastopov na tretjih trgih ter priložnostih za povezovanje po različnih sektorjih, zlasti na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, kovinsko-predelovalne in elektro industrije, energetike in okolja.
Predsednica Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji Danijela Fišakov je v zvezi s sodelovanjem na tretjih trgih za STA dejala, da slovenska podjetja ne izkoriščajo v zadostni meri možnosti nastopa preko srbskih podjetij na ruskem trgu. Kot dober primer je izpostavila Impol Seval ter Fenix projekt, ki združuje gradbena podjetja iz Srbije, Slovenije in BiH, z njim pa so srbska in slovenska podjetja skupaj nastopila na ruskem trgu.
Srbija ima sicer sporazume o prosti trgovini z Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, kar omogoča, da slovenska podjetja preko Srbije na ta tržišča izvažajo brez carin.
Hribar Milič je na forumu izpostavil tudi pomen Slovenije za srbska podjetja za dostop do večstomilijonskega trga EU.
Poslovno okolje v Srbiji je za Slovenijo zelo zanimivo, to dokazuje tudi dejstvo, da okoli 1300 slovenskih podjetij, od katerih jih je aktivnih okoli 500, zaposluje več kot 35.000 ljudi.
Nedavne poplave, ki so prizadele Srbijo, pa odpirajo tudi možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij v sanaciji. Tako bodo med drugim potrebovali montažne hiše, vse v zvezi z obnovo bivalnih objektov in infrastrukture, je za STA še dejala Fišakova.
Slovenija in Srbija kljub gospodarski krizi beležita rahlo krepitev sodelovanja. Srbija je bila v letu 2013 deseta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenje glede na vrednost blagovne menjave, ki je dosegla 1,08 milijarde evrov.
Slovenske neposredne investicije znašajo 1,33 milijarde evrov, srbske investicije v Sloveniji pa okoli 108 milijonov evrov, pri tem so večji investitorji Komtrejd, lastnik Hermesa, Nektar, ki je lastnik Fructala, ter Beohemija, ki je kupila Šampionko.
